Ključna beseda: umetnost v mesecu marec 2020

»polnokrvni gledališki človek par excellence«

»mojster izbranih, gostih formulacij, ves čas delujoč na specifični mikroravni, ki je ključna in tako zelo redka«

»kjer s pretanjenim občutkom za konstruktivno recenzentsko kritiko aktivno oblikuje kritiško in teoretsko misel o sodobnem plesu v Sloveniji«

»Ključno sporočilo filma je, da moramo biti pazljivi v zvezi z miti, ki so se napletli okrog van Gogha. Resničnost pogosto kaže 180 stopinj v drugo smer kot te zmotne predstave.«

»Tako kot Mozarta, Cézanna in Michelangela je tudi van Gogha zaznamovala strast do umetnosti, ki je podžigala njegovo močno voljo. Nihče ni vedel toliko kot on o velikih predhodnikih in relevantnih sodobnikih. Intenziven, ja. Težave z duševnim zdravjem ‒ prav tako. A pri njegovem opusu ni ničesar naključnega ali zgolj podedovanega. Prav zaradi tega so dokumentarci zanimivi: več kot izvemo o umetniku samem, bolj lahko cenimo njegovo delo.«

»Ideje vedno krožijo, čeprav jih zdaj nimamo možnosti izraziti pred ljudmi. Igralec brez občinstva je smešna figura.«

»Simfonijo, koračnico, morda ljubezensko zgodbo z notranjega dvorišča?«

»Pozabljamo, da kar koli se nam zgodi, kakor koli ranjeni bomo šli iz te situacije, nam še vedno ni najslabše na svetu.«

»Pomisli, da živiš v 16. stoletju in takrat doživiš Assunto, veliko osvoboditev slikarskega mišljenja. Ta revolucija se ne da primerjati z nobeno, ki sva jih midva doživela v umetnosti.«

»Kakor prevladuje spodaj telesnost in mir, ki prehaja v mir duha, tako vidiš, prevladuje spodaj senca, ki se proti vrhu umika svetlobi. Zgoraj preide v luč, večnost in brez madeža. Ali vidiš to stopnjevanje iz telesne mase v breztelesno duševnost. To je genialna enota različnih elementov.«

»V človeka, v novo dojemanje časa, v umetnost in v življenje, katerega veličino v teh dneh občutimo morda močneje in globlje kot kadar koli. Naj nas njegova krhkost ne plaši, naj nas navdihuje in povezuje.«

»Na svetovni dan lutk slavimo lutke in njihove ustvarjalce, saj so naši zavezniki v prizadevanjih za boljši svet in boljšo prihodnost.«

»Lutkarje je označila za 'velike arhitekte veselja', lutke pa za 'odlične graditelje ljubezni in miru'.«

»Kot beremo v poslanici Nike Bezeljak, je gledališče po njenem mnenju polno 'laži, pretvar, prevar in skrivanj in totalno nevredno zaupanja. Ampak je tudi polno dogovorov, struktur, staknjenih glav, srečanj, poslušanja, zaupanja, deljenja, odločitev. Ni nujno, da zaupam čisto vsaki predstavi in vsakemu ustvarjalcu in vsakemu odločevalcu in vsakemu gledalcu in vsakemu oblikovalcu mnenj ... Ampak gledališču pa! Umetnosti.«

»V animiranih oblikah bi morali 'najti nove utopije, optimizem, ki umira, zaupanje, ki nas lahko reši.'«

»izdal domovino«

»Se bo še naprej boril za svobodo umetnosti in svobodno Kubo.«

»Mednarodno poročanje o njegovem primeru povečalo pritisk na vlado, da ga izpusti.«

»Gledališče je prostor živega skupinskega umetniškega navdiha«

»Gledališka umetnost je nekaj živega in neulovljivega. Ne moreš vedeti, ali bo v naslednji sezoni še določeno gledališče v središču pozornosti ali ga bo zamenjalo katero drugo.«

»Gledališče je kot prostor živega in nepredvidljivega skupinskega umetniškega navdiha in nujne soustvarjalnosti povezano z množico nepredvidljivosti in neznank.«

»Ni nujno, da bo neki odličen in vrhunski tuj režiser uspešen tudi v slovenskem prostoru. Če ne pozna slovenskega jezika ter kulturnega in družbenega ambienta, bo izredno težko postavil dobro in v našem okolju odmevno predstavo.«

»Glasba lahko pomirja ali žene v beg, vrača vero v življenje ali jo jemlje, je kakofonično prekletstvo ali harmonični blagoslov, posledica ali vzrok, simptom ali zdravilo.«

»Pravzaprav je to predstava za dve vlogi in klavir oziroma za dve vlogi in glasbo. Opisali bi jo lahko tudi kot besedni koncert za dva igralca in glasbo.«

»Ali pa ga, človeka, ne bo.«

»Slikanje je avantura. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in kako se bo končalo.«

»Biti slikar je naporno.«

»Ne zato, ker bi mu zmanjkalo inovativnosti, temveč preprosto nikoli ni bil v povprečju.«

»Mogoče je prav zato tudi raztrgal Prešernovo nagrado, ko jo je dobil.«

»To je moja zadnja slika. Tukaj sem nehal slikati, čopiče opral, odložil in moja slikarska zgodba je končana.«