Ključna beseda: predstava

»Vsak lik, ki je poslan v gozd, ga ima za pomembno oviro.«

»Med porazom in uspehom je vedno gozd. Pravzaprav je gozd tisti, ki omogoča uspeh lika.«

»To, kar ostaja, je torej oblak, prostor želje, fantazija, ki, četudi ni materialna, nosi v sebi težo in moč, da premika druga telesa.«

»Fokus se tako iz prihajajoče apokalipse, ki ostaja v polju nedefiniranega, a je zagotovo obarvana z distopičnim zeitgeistom današnjega časa, premakne na soočanje s kompleksnimi notranjimi svetovi, namesto v spekulativni futurizem pa zaide v svet sanjskih podob.«

»V turbulentnem obdobju najstništva in zgodnje odraslosti je vsakdanje življenje pogosto obremenjeno z družbenimi in individualnimi pritiski, medtem ko prihajajoči konec dogajanje na odru spremeni v priložnost za tiste skrite želje in najgloblje strahove, ki jih je morda težko izreči kar tako.«

»Zaznamuje močna in drzna dramaturgija.«

»Skozi nostalgično toplino preteklosti se znajdemo v trenutni zmedenosti in negotovosti, ki nas neprestano spremlja in usmerja.«

»Hkrati preizprašujemo prihodnost, vanjo polagamo upanje, poskušamo si jo predstavljati in hkrati dopuščamo njeno nepredvidljivost.«

»Kadar vidiš pare, ki nasmejani stopajo v zakon, si rečeš, saj ne vejo, pojma nimajo, siromaki, lepo se imajo.«

»Izjemno pronicljiva, tankočutna in angažirana pisava Yasmine Reza je polna na prvi pogled neznatnih nians in samoumevnih detajlov, saj prerisuje dinamiko vsakdanjih medosebnih dialogov, ki pa jih še bolj kot izrečeno definira neizrečeno, ali še bolje, neizrekljivo. Telesa takrat postanejo rentgenska naprava za komuniciranje onstran besed.«

»Kaj misliš o ljubezni?«

»Dandanes se tej večni tematiki pridružujejo tudi vprašanja patriarhalne miselnosti, zastrtosti ženskega čustvovanja, večplastnosti 'nevidnih' družinskih odnosov več generacij ter neznosnosti javnega diskurza pred in po priznanju intimnega, ki poslej nima več statusa performativnega, temveč političnega.«

»Prvo nagrado prejme pogumno, strastno in edinstveno raziskovanje temeljnih vprašanj gledališča v sedanjem trenutku, raziskovanje, ki sega tako v preteklost kot v prihodnost...«

»Je poskus ustvariti dogodek s pomočjo danih iztočnic in vprašanja, kaj pomeni biti sam. (...) To je tudi režiserkin poskus, da bi v središče postavila samo sebe in se preučila.«

»Žolna, merjasec, srnjaček in veverica – vsaka s svojo prepoznavno obliko, z značajskimi lastnostmi, ki jim jih pripisujemo – omogočajo majhne in dragocene skice o zvitosti, bojazljivosti, pogumu, trmi, skratka o vsem, kar otroci spoznavajo in bodo spoznavali v medosebnih odnosih.«

»Tudi jezik uporabljamo bolj kot melodijo«

»Svet okoli nas je nasičen z dogajanjem, nasičen s spremembami, in če obstaja konstanta, je to trenutno negotovost.«

»Slutimo spremembe, a kakšne bodo, se še ne izrisuje jasno.«

»Ena izmed možnih strategij boja proti oglušujoči glasnosti sveta je umik v svoj svet.«

»Umik v intimo, kjer je svoboda možna in kjer je utopija – zdaj.«

»Režiser Žiga Divjak je igralca postavil v statičen, sedeč položaj in tako težišče drame postavil na čustva, ki jih skozi predstavo doživlja mladi par.«

»Delo, ki se navdihuje v literaturi Samuela Becketta, nam je služilo kot podlaga za skrivno dekodiranje naših najbolj intimnih, najbolj skritih, najmanj znanih kretenj.«

»V njem sta gib in gledališko ozračje v protislovju s fizično izvedbo in estetiko plesalca.«

»Popolnoma deluje.«

»Verjetno zapletel.«

»Kar je bila takrat satira, je danes tragično.«

»Devetdeset odstotkov tega, kar je v igri, namreč še vedno drži.«

»Potisnjeni na rob.«

»Po njih je namreč veliko povpraševanje in vlada pomanjkanje.«

»Potem pa smo iz pogovora, ki smo ga vzpostavili z njimi, začeli počasi vzpostavljati dialoge.«