Ključna beseda: predstava

»Želel sem, da predstava kaže to, kar je sama govorila o sebi. Ker, veste, ko je nekdo tako popularen, tako velika igralka in diva, obstaja več razlag in interpretacij njenega življenja.«

»Jaz sem bila mit, nisem bila samo igralka.«

»Čakaj malo, stvari niso tako preproste, življenje je veliko bolj kompleksno, stvari niso samo črno-bele, ampak veliko bolj zapletene.«

»Vodilni motiv predstave je slavljenje raznolikosti in tiste posebne kakovosti, zaradi katere je ples model idealne družbe in sveta.«

»V Kosovelu samem, ki nam ostaja še zakrit za pajčolanom zgodovine ... smo poskušali prepoznati Kosovela Človeka.«

»Kako rane enega postanejo rane mnogih; kako zdravljenje enega postane oskrba vseh.«

»Manifestiramo nasprotujoče si fragmente posameznika, ki ni kot neki Leonardo da Vinci ... Skozi deset gledaliških prizorov se poklanjamo Srečku Kosovelu - Človeku.«

»Za plesalce je delo z njo 'darilo, učna izkušnja, afirmacija plesa kot vsakodnevne prakse in raziskovanje oblik, formatov in fluidnost percepcije.'«

»'V tem procesu je ples vzporeden z učenjem, individualnim in kolektivnim, koreografija pa struktura, ki plesalke in plesalce podpira in izziva. Njegovih možnih branj je neskončno – čvrsto in fluidno/spremenljivo hkrati.'«

»Vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi«

»Horizontalna vaja v medsebojnem omogočanju potrebnega prostora, ob hkratnem deljenju odrske pozornosti z drugim«

»Razkošna predstava, ki se ne boji padca v ekstatičnost«

»Zanimivo je, kako so bile besede Ši Džinpinga na različnih spletnih straneh prevedene različno«

»V našem času jezik ni več orodje, s katerim poročamo o dejstvih, temveč ideološko orožje«

»Vianov Pariz je humoren, nepričakovan, nepredvidljiv, očarljiv, pretkan s simboli in asociacijami, vendar za tem radoživim veseljem življenje skriva svoj resni, celo tragični obraz: bolezen, odvisnost, pomanjkanje denarja, obup in samomor.«

»Vian piše o svojem času skozi specifični, vianovsko povešeni pogled.«

»V takem zatohlem vzdušju se mora hendikepirana ženska dobesedno bojevati z mlini na veter...«

»To je v današnjem času, ki prinaša neomejeno količino izzivov, problemov, ki ruši skorajda čisto vse navade in načine funkcioniranja naše družbe in nas samih, odličen tekst, saj s svojo časovno distanco predstavlja paralelizem tukaj in zdaj.«

»Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode.«

»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«

»Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov.«

»Teme, s katerimi se ukvarjava, izhajajo iz potrebe, da se o njih govori. Zato nas te teme nekako polnijo, ker imaš občutek, da vsaj govorimo o njih. Ne delamo si utvar, da spreminjamo svet v velikem pomenu, ga pa mogoče skozi majhne stvari.«

»Skoraj vedno poskušava delati tako, da imava torej že eno sliko o tem, kdo bo igral na koncu. To vodi v razmislek, kako oblikovati predstavo.«

»Saj ne moreš niti policije poklicati.«

»Zdi se, da smo v stoletjih strašenja, katastrof in poskusov mobilizacije ljudi ali polravnodušnih množic na točki, na kateri se nočna mora sedan­jika nikakor noče končati.«

»Študij ob preučevanju likov vedno bolj strašljiv.«

»Se morala soočiti z najbolj temno vlogo.«

»Proces opisala kot 'soočanje z blatom, tudi svojim'.«

»nagovarjata čas, v katerem Google brskalnik najbolje pozna naš notranji svet«

»Predstava ne komunicira prek tehnologije, pač pa izbere predmete, ki so nam vsem skupni, ki so del našega vsakdana, tehnološko pa se pojavi le kot komentar, kot nabor pesmi, po katerih plešemo iz dneva v dan«