»Naj pesem poslušajo kot opozorilo.«
»Veliko otrok riše, ko odrastejo, pa to večinoma opustijo. In to je priložnost, da ljudje vidijo, skozi kaj vse gre človek, ko riše.«
»Redko naletimo na takšno sinergijo vsebine in forme. Oboje je tako prežeto, da se zdi logično, da je narejeno na takšen način.«
»Vendar bolj kot to, da je stvar narisana takšna, kot je, mi je pomembno tisto, kar želim povedati. In če to pomeni, da mora biti roka dolga štiri metre, bo dolga štiri metre.«
»Ta je za človeka neka arhaična oblika njega samega in z njo komuniciramo drugače kot denimo z mačko.«
»Nenehno slišim melodije. Vedno pravim – če bi crknil, bi lahko napisala melodijo po zvoku trupla, ki pade na tla.«
»Hotela sem ujeti Almino večplastnost. Nekatere pesmi so zelo intimne in ponotranjene, brezčasne, druge lahkotnejše. Album je zelo pisan in niti malo uokvirjen.«
»Tudi posnetki so z različnih terenov – zato ima vsaka pesem drugačno barvo in zvok. Snemali smo tako v studiu kot v cerkvi, ob potočkih, slapovih, v dežju, ob morju ... Tudi glasbeniki so iz različnih glasbenih svetov in kultur. Igrajo na različne svetovne instrumente, kot so nyckelharpha, arabska lutnja, sarod, harmonika, violina in še kaj.«
»Moja draga je bila gola.«
»Z mravljico se simbolno vračamo k začetkom galerije. Avtor pesmi Huda mravljica je namreč prvi ravnatelj UGM-ja Branko Rudolf.«
»Gotovo pa bo nagovorila tudi nekoliko starejše občinstvo, vse nas, ki smo s Hudo mravljico odraščali in zdaj svojo ljubezen do te skoraj ponarodele pesmi radi delimo z zanamci.«
»Tu je pritisk, da je treba rešiti svet, njuna zakona razpadata, otroci so jezni nanju, nekega dne pa pride glas iz prihodnosti in jima razkrije, da če ne bosta napisala pesmi, ne bo le konec sveta, pač pa tudi vesolja. Tako morata rešiti vesolje, saj čas razpada.«
»Prvi dan. Se vidimo na drugi strani in ne pozabite biti čudoviti.«