Ključna beseda: knjiga

»Preplet risb, rokopisov in skic, podprt z jasno tipografsko strukturo in skrbno izbranimi materiali, ustvari izjemno homogeno vizualno pripoved.«

»Nikovi rekordi v pomnjenju in vsebina knjige potrjujejo, da tehnike delujejo, spretno predstavljene zgodbe in anekdote pa bralca vzpodbudijo, da knjigo prebere na mah in se k njej večkrat vrača.«

»Prevlada Parmy Olson je izjemno delo, ki na jasen, a hkrati pronicljiv način razpre ključna vprašanja sodobnega poslovnega sveta.«

»Preplet risb, rokopisov in skic, podprt z jasno tipografsko strukturo in skrbno izbranimi materiali, ustvari izjemno homogeno vizualno pripoved.«

»Star sem sedemnajst let in povedal vam bom zgodbo. To je zgodba o zločinu. Ne vem, ali jo bom znal pravilno povedati. Toda bil bi zločin, če zgodbe ne povem. Potem bi bil večji zločinec, kot so moji rablji.«

»Ležim na polju ubitih. Kot bi bila polnoč že mimo. Eksekucija gre h koncu.«

»Sestra si je želela, da nekaj naredimo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli s tega sveta.«

»Če pomislim nase leta 1995, kako sva se z drugim preživelim skrivala, vse je bilo na meji znanstvene fantastike, se je smrt takrat zdela edini možen izhod.«

»Nisem želel biti žrtev. Preživel sem. Jaz sem tu.«

»Če stvari niso zapisane, če ves čas ne ponavljamo nekih resnic, se mi zdi, da so lahko zelo hitro potvorjene.«

»Zakaj, čeprav smo vsakič po takih najhujših grozodejstvih slišali 'Nikoli več', imamo zdaj situacijo od Gaze do Ukrajine, do Jemna in še marsikje drugje, kjer se grozodejstva ponovno odvijajo pa se zdi, kot da se naše človeštvo ni ničesar naučilo?!«

»Star sem sedemnajst let in povedal vam bom zgodbo. To je zgodba o zločinu. Ne vem, ali jo bom znal pravilno povedati. Toda bil bi zločin, če zgodbe ne povem. Potem bi bil večji zločinec, kot so moji rablji.«

»Ležim na polju ubitih. Kot bi bila polnoč že mimo. Eksekucija gre h koncu.«

»Sestra si je želela, da nekaj naredimo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli s tega sveta.«

»Če pomislim nase leta 1995, kako sva se z drugim preživelim skrivala, vse je bilo na meji znanstvene fantastike, se je smrt takrat zdela edini možen izhod.«

»Nisem želel biti žrtev. Preživel sem. Jaz sem tu.«

»Življenje v Srebrenici ni preprosto, ampak hkrati, kar je mogoče paradoks, je Srebrenica edini kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je prebivalstvo razdeljeno na dva dela.«

»Če stvari niso zapisane, če ves čas ne ponavljamo nekih resnic, se mi zdi, da so lahko zelo hitro potvorjene.«

»Zakaj, čeprav smo vsakič po takih najhujših grozodejstvih slišali 'Nikoli več', imamo zdaj situacijo od Gaze do Ukrajine, do Jemna in še marsikje drugje, kjer se grozodejstva ponovno odvijajo pa se zdi, kot da se naše človeštvo ni ničesar naučilo?!«

»Založniška Schwentnerjeva nagrada za Andreja Blatnik.«

»Lani je velika nagrada SKS-ja šla knjigi Svetišča narave Irene Cerar.«

»Na drugo mesto se je uvrstila knjiga Lisička sestrička Anje Štefan.«

»Na tretje pa strip Bobri Tadeja Goloba.«

»Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja.«

»V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo.«

»V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad.«

»Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja.«

»V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo.«

»V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad.«

»prezrti dramatik«