Ključna beseda: kmetje

»Evropska komisija je pripravila predlog za podporo grškim in slovenskim kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče. V okviru kmetijske rezerve za leto 2024 bo Grčiji na voljo 43,1 milijona evrov, Sloveniji pa 8,6 milijona.«

»Ni ključno, kdo potrdi sodnike, ključno je, kdo jih izbira in predlaga v potrditev.«

»Po našem mnenju javni funkcionarji in politiki nimajo česa početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo politične konflikte in obremenjenost z dnevno politiko.«

»Če bi bil Sodni svet dejansko sestavljen tako, da ne bi omogočal sodni kasti, da sama sebe regenerira, potem verjetno ne bi bil glavni problem, kdo na koncu podpiše imenovanje sodnikov.«

»Še enkrat poudarjam, ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali.«

»Če bo novela vnovič sprejeta, bomo zahtevali ustavno presojo.«

»Če bo novela vnovič sprejeta, se bodo obrnili na ustavno sodišče.«

»Za rejne živali je v Sloveniji dobro poskrbljeno.«

»Kmetice smo že od nekdaj skrbele za živali in to želimo delati tudi v naprej.«

»Tudi mladi kmetje zahtevajo dober zakon za zaščito živali.«

»Ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali.«

»Vsekakor upamo, da bodo občine boljši gospodar, kakor je bila država.«

»Poškodb in okvar je bilo skupaj 35 v letošnjem letu – za slabih 50 tisoč evrov.«

»Mi se bomo potrudili, da bodo čim nižji. Verjetno pa nekaj višji kot do zdaj v vsakem primeru bodo.«

»Upam, da bo cena ostala taka.«

»Želeli bi si, da ko upravljanje prevzamejo občine, da bi mi plačevali po koncu sezone.«

»Noč je bila zelo težka.«

»Ko smo videli, kaj se je zgodilo, smo dali kontakt naprej na naše govedorejsko društvo v Mozirju. S predsednikom sva organizirala, da se je krma začela zbirati. Včeraj je že prišel prvi tovornjak s krmo, ki jo bomo danes predali kmetu, ki mu je čisto vse poplavilo.«

»Mislim, da moramo kot družba in kot sistem narediti vse, da ohranimo slovensko kmetijstvo, da ga ne prepustimo samega sebi.«

»Stanje je grozljivo. Takšna situacija, ki se je tako navezala iz lanskih suš v letošnja neurja in poplave, bo pomenila velik prelomen trenutek za slovensko kmetijstvo.«

»Sebe tu ne morem izpostaviti. Sem oškodovan, ampak ne tako, da ne bi mogel pomagati naprej. Določene kmetije so bile popolnoma poplavljene, odneslo jim je vse. Zato bo pomoč razširjena na celotno območje.«

»Doslej je veljalo, da pri škodi na kulturah, ki jih je mogoče zavarovati, država ni intervenirala. To zdaj spreminjamo, ampak ne na način, da bomo povrnili vso škodo, temveč samo največjo.«

»Plazov kmetje zagotovo ne morejo sanirati sami, saj gre za zelo drage in strokovne projekte. Če pa nekdo na teren samo pošlje bager, da zravna zemljišče, nismo veliko naredili, ker se lahko že ob naslednjih večjih padavinah plaz spet sproži.«

»Po naših informacijah v postopek ocenjevanja škode niso šli, kajti težava je v tem, da zagovarjajo stališče, da se je proti poplavi mogoče zavarovati, in tako ta ne more biti uvrščena v zakon o odpravi naravnih nesreč.«

»Še večja težava je trenutno na haloškem območju in v Slovenskih goricah, torej na območjih z omejenimi dejavniki, kjer so strmi predeli posajeni predvsem s trajnimi nasadi. Tam je prihajalo do veliko plazov, in če država ljudem ne bo pomagala, se bo zaraščanje nadaljevalo še bolj kot doslej.«

»Dosegli smo korak naprej, vendar je treba počakati, da bodo spremembe tudi na papirju. Poleg tega je to le del naših zahtev.«

»Na območju, ki je predmet vpisa v intervencijo Plačilo Natura 2000 in na širšem območju, ki je bilo predlog javne seznanitve, sploh ni njiv v obsegu 200 hektarjev.«

»V nadaljnji komunikaciji, ki je sledila v marcu in aprilu, so predstavniki ministrstva večkrat pojasnili, da v sodelovanju s prizadetimi kmeti in pristojnimi službami varstva narave in kmetijstva predlagajo izvedbo procesa prilagoditve območja, na katerih bo na Ljubljanskem barju veljal režim plačila Natura 2000 od leta 2024 naprej.«

»Z uredbo urejamo nekaj, kar bi moral urediti zakon ... Kmetom so naložene obveznosti, za katere ni zakonske podlage, s čimer se očitno kršijo ustavno zagotovljene pravice zlasti do uživanja zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude ... Vse določbe predloga uredbe, ki predstavljajo poseg v pravice oz. nalagajo obveznosti, ki zmanjšujejo možnost uresničevanja ustavnih pravic, so neustavne.«

»Dovolj je sprenevedanja. Treba je povedati resnico ... da so lahko rešitve le takšne, da jih bomo lahko izvajali, sicer bodo ostale mrtva črka na papirju.«