»Doslej je veljalo, da pri škodi na kulturah, ki jih je mogoče zavarovati, država ni intervenirala. To zdaj spreminjamo, ampak ne na način, da bomo povrnili vso škodo, temveč samo največjo.«
»Plazov kmetje zagotovo ne morejo sanirati sami, saj gre za zelo drage in strokovne projekte. Če pa nekdo na teren samo pošlje bager, da zravna zemljišče, nismo veliko naredili, ker se lahko že ob naslednjih večjih padavinah plaz spet sproži.«
»Po naših informacijah v postopek ocenjevanja škode niso šli, kajti težava je v tem, da zagovarjajo stališče, da se je proti poplavi mogoče zavarovati, in tako ta ne more biti uvrščena v zakon o odpravi naravnih nesreč.«
»Še večja težava je trenutno na haloškem območju in v Slovenskih goricah, torej na območjih z omejenimi dejavniki, kjer so strmi predeli posajeni predvsem s trajnimi nasadi. Tam je prihajalo do veliko plazov, in če država ljudem ne bo pomagala, se bo zaraščanje nadaljevalo še bolj kot doslej.«
»Na območju, ki je predmet vpisa v intervencijo Plačilo Natura 2000 in na širšem območju, ki je bilo predlog javne seznanitve, sploh ni njiv v obsegu 200 hektarjev.«
»V nadaljnji komunikaciji, ki je sledila v marcu in aprilu, so predstavniki ministrstva večkrat pojasnili, da v sodelovanju s prizadetimi kmeti in pristojnimi službami varstva narave in kmetijstva predlagajo izvedbo procesa prilagoditve območja, na katerih bo na Ljubljanskem barju veljal režim plačila Natura 2000 od leta 2024 naprej.«
»Z uredbo urejamo nekaj, kar bi moral urediti zakon ... Kmetom so naložene obveznosti, za katere ni zakonske podlage, s čimer se očitno kršijo ustavno zagotovljene pravice zlasti do uživanja zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude ... Vse določbe predloga uredbe, ki predstavljajo poseg v pravice oz. nalagajo obveznosti, ki zmanjšujejo možnost uresničevanja ustavnih pravic, so neustavne.«
»Ne dovolimo in ne bomo dopustili, da se ti uradniki še naprej igrajo na naši zemlji in služijo na ta račun ... Glede na to, da so, kot je poudaril Bogovič, lagali in zavajali slovensko javnost in slovenskega kmeta, je edino smiselno, da od te uredbe odstopijo in začnejo postopke na novo.«
»Podeželje se prevečkrat podcenjuje. Kot da niso tudi iz njegovega okolja izšli številni veliki možje in žene slovenskega naroda z vseh področij – pesniki, pisatelji, znanstveniki in buditelji slovenskega naroda.«
»Slovenski kmet je pomemben za pridelavo hrane in za ohranitev poseljene ter kultivirane Slovenije. Zaradi svoje majhnosti bo lahko preživel le povezan v zadružni sistem na principih vzajemnosti in solidarnosti. Za tako povezovanje pa ga moramo vzgojiti in izobraziti.«
»Zdi se, da je kmetom pogosto odvzetih celo tistih pet svoboščin, ki jih priznavamo živalim: odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti, odsotnost bolečin, poškodb in bolezni, preprečevanje strahu in neugodja, možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja in zagotovitev primernega okolja.«
»Brez pomoči strokovnih služb Kmetijsko-gozdarske zbornice bi se kmetje težko, da ne rečem nemogoče, prebijali skozi vedno večje obsege birokratske papirologije.«
»To ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri in dostop do občutljivih informacij.«
»Doslej nismo prejeli nobene pritožbe zoper delo policistov, kar kaže na to, da je bila priprava na varovanje tega javnega shoda kvalitetno opravljena.«
»Tudi pri Varuhu niso prejeli nobene pritožbe katerega koli konkretnega posameznika, 'da bi policija pred, med ali po protestu kmetov na kakršen koli način nedopustno ravnala'.«