Ključna beseda: kmetijstvo

»Takšna proizvodnja pač stane več, kar ni nič narobe. Izboljša se dobrobit, kar je super. Vendar mora javnost to tudi podpreti s tem, da kupuje take izdelke.«

»Se pa zavedamo, da je potreben sistemski pristop, da je treba upoštevati stroko in zelo pametno zapeljati to transformacijo, ker si ne želimo, da uničimo industrijo v Sloveniji in uvažamo iz držav, kjer so pogoji slabši.«

»Potrebna je konkurenčna, proti krizi odporna, trajnostna, do kmetov prijazna in na znanju temelječa kmetijska politika.«

»Ključno je, da so politike EU-ja usmerjene v trajnostni razvoj, nudijo podporo za družbeno in gospodarsko blaginjo ter dolgoročno preživetje podeželja.«

»EU mora podpirati tradicionalne načine kmetovanja in s tem zagotavljati možnost samooskrbe, krepiti suverenost, prehransko varnost in neodvisnost pri proizvodnji hrane.«

»Pri tem pa je ključna ohranitev proizvodnega potenciala evropskega kmetijstva.«

»Pomembno je zagotoviti stabilen in predvidljiv podporni okvir, s katerim se bodo lahko zagotavljali pravični dohodki kmetov, spodbujal zeleni prehod in ohranjala konkurenčnost v kmetijstvu.«

»Tako se ne da več preživeti. Slovenski paradižnik je rastel na njivi, pod soncem, ko pride na trg, pa ni nič vreden. To je katastrofa! In to so krivi trgovci.«

»Ko se soočiš in pogledaš na borzo v Padovi in je bučka 1,4 evra, trgovec ti pa ponudi 0,7 evra za bučko prvega razreda, integrirane proizvodnje, potem se upravičeno sprašuješ, kaj ta trgovec hoče doseči.«

»Dokler imamo prosti trg, dokler smo majhna ekonomija, ko lahko ta roba pride iz sosednje države tik pred rokom uporabe, potrošnik tega ne bo čutil. V primeru kriz bo pa potrošnik seveda začutil. V tem primeru ne le potrošnik, ampak vsa politika.«

»Na ta način v tem trenutku na pobudo zadruge se ministrstvo ne more vključiti. Vključevanje pa je kot pomoč sektorju skozi sistem pridobivanja oz. zagotavljanja lokalne hrane v javne zavode na ta način skrajšamo verigo in lahko kot država pomagamo, da dobijo pravičnejše odkupne cene.«

»Tako se ne da več preživeti. Slovenski paradižnik je rastel na njivi, pod soncem, ko pride na trg, pa ni nič vreden. To je katastrofa! In to so krivi trgovci.«

»Ko se soočiš in pogledaš na borzo v Padovi in je bučka 1,4 evra, trgovec ti pa ponudi 0,7 evra za bučko prvega razreda, integrirane proizvodnje, potem se upravičeno sprašuješ, kaj ta trgovec hoče doseči.«

»Dokler imamo prosti trg, dokler smo majhna ekonomija, ko lahko ta roba pride iz sosednje države tik pred rokom uporabe, potrošnik tega ne bo čutil. V primeru kriz bo pa potrošnik seveda začutil. V tem primeru ne le potrošnik, ampak vsa politika.«

»Na ta način v tem trenutku na pobudo zadruge se ministrstvo ne more vključiti. Vključevanje pa je kot pomoč sektorju skozi sistem pridobivanja oz. zagotavljanja lokalne hrane v javne zavode na ta način skrajšamo verigo in lahko kot država pomagamo, da dobijo pravičnejše odkupne cene.«

»Iz razprave je bilo razvidno, da je treba postaviti jasne cilje, opraviti celovito razpravo do morebitno predlaganih sprememb na tem področju ter pri tem temeljiti na kakovostnih analizah in podatkih.«

»Posebnost te sončne elektrarne je, da gre za kombinacijo pridobivanja sončne energije in kmetijstva. Pod temi sončnimi paneli, kot vidite, se pasejo ovce. Sončna elektrarna se razteza na 12 hektarjih.«

»Sončne elektrarne po navadi zavzamejo veliko prostora, vendar pa lahko to površino porabimo za kaj drugega. V tem primeru se tu pasejo ovce, poleg tega manjši del sistema služi kot kmetijski fotovoltaični sistem, kjer Univerza za trajnost in življenje raziskuje, kakšen vpliv ima fotovoltaični sistem na tla in pridelek ter kateri negativni in pozitivni vplivi nastajajo pri tem. Tu gojijo denimo sojo, piro in pšenico.«

»To pomeni, da to sončno elektrarno upravlja Wien energie, vendar pa so module kupili prebivalci. Ni nujno, da so stranke Wien energie, vsak interesent lahko kupi od enega do deset solarnih modulov. Takih sistemov je na Dunaju 47, poleg tega so številni v lasti podjetja Wien Energie, ki želi kapacitete do leta 2030 še povečati.«

»Takšna sončna elektrarna se splača z različnih vidikov. Tu se proizvaja elektrika brez škodljivih vplivov na okolje. Tudi v prihodnje želimo proizvajati energijo brez škodljivih izpustov ogljikovega dioksida.«

»Glede na stanje orne zemlje na prebivalca ta pristop ogroža samooskrbo.«

»Kmetijstvo teh pritiskov ne bo preneslo brez ustrezno visokih finančnih nadomestil. Zakon o obnovi narave pa jih trenutno ne zagotavlja, kar je nesprejemljivo.«

»Pozivamo ministrico in vlado, da se pokrije škoda že za lansko leto. Takrat smo imeli ta denar in prav je, da smo ga takrat namenili za poplavljence.«

»V strateškem načrtu smo se dogovorili, da bo proizvodnja vezana in da bomo po dveh letih znova naredili račune in se bo pokazalo, katera je tista panoga, ki je v težavah.«

»Če bi bila država in trgovci pošteni,«

»Zdaj lahko na enem hektarju požanjem od 9 do 12 vreč, prej sem jih le 5 do 7. Več denarja lahko iztržim tudi zato, ker stranke cenijo kakovost.«

»Podjetja vzamejo stara semena, jih v laboratorijih modificirajo, nato pa jih prodajo nazaj kmetom. Ti morajo vsako leto kupovati nova, saj gensko spremenjenih semen ne morejo znova saditi.«

»V Španiji, ki dovoljuje setev gensko spremenjenih rastlin, ekološka pridelava koruze preprosto več ni mogoča zaradi prenosa cvetnega prahu.«

»Bojimo se, kaj bo s semenskim materialom, saj imamo s tem slabe izkušnje.«

»Pri gensko spremenjenih organizmih v organizem vnesemo gen, pri novih genomskih tehnikah pa naredimo zelo majhno spremembo, tako, ki bi lahko nastala že s samo mutacijo v naravi.«