Ključna beseda: kmetijstvo

»Ko se soočiš in pogledaš na borzo v Padovi in je bučka 1,4 evra, trgovec ti pa ponudi 0,7 evra za bučko prvega razreda, integrirane proizvodnje, potem se upravičeno sprašuješ, kaj ta trgovec hoče doseči.«

»Dokler imamo prosti trg, dokler smo majhna ekonomija, ko lahko ta roba pride iz sosednje države tik pred rokom uporabe, potrošnik tega ne bo čutil. V primeru kriz bo pa potrošnik seveda začutil. V tem primeru ne le potrošnik, ampak vsa politika.«

»Na ta način v tem trenutku na pobudo zadruge se ministrstvo ne more vključiti. Vključevanje pa je kot pomoč sektorju skozi sistem pridobivanja oz. zagotavljanja lokalne hrane v javne zavode na ta način skrajšamo verigo in lahko kot država pomagamo, da dobijo pravičnejše odkupne cene.«

»Iz razprave je bilo razvidno, da je treba postaviti jasne cilje, opraviti celovito razpravo do morebitno predlaganih sprememb na tem področju ter pri tem temeljiti na kakovostnih analizah in podatkih.«

»Posebnost te sončne elektrarne je, da gre za kombinacijo pridobivanja sončne energije in kmetijstva. Pod temi sončnimi paneli, kot vidite, se pasejo ovce. Sončna elektrarna se razteza na 12 hektarjih.«

»Sončne elektrarne po navadi zavzamejo veliko prostora, vendar pa lahko to površino porabimo za kaj drugega. V tem primeru se tu pasejo ovce, poleg tega manjši del sistema služi kot kmetijski fotovoltaični sistem, kjer Univerza za trajnost in življenje raziskuje, kakšen vpliv ima fotovoltaični sistem na tla in pridelek ter kateri negativni in pozitivni vplivi nastajajo pri tem. Tu gojijo denimo sojo, piro in pšenico.«

»To pomeni, da to sončno elektrarno upravlja Wien energie, vendar pa so module kupili prebivalci. Ni nujno, da so stranke Wien energie, vsak interesent lahko kupi od enega do deset solarnih modulov. Takih sistemov je na Dunaju 47, poleg tega so številni v lasti podjetja Wien Energie, ki želi kapacitete do leta 2030 še povečati.«

»Takšna sončna elektrarna se splača z različnih vidikov. Tu se proizvaja elektrika brez škodljivih vplivov na okolje. Tudi v prihodnje želimo proizvajati energijo brez škodljivih izpustov ogljikovega dioksida.«

»Glede na stanje orne zemlje na prebivalca ta pristop ogroža samooskrbo.«

»Kmetijstvo teh pritiskov ne bo preneslo brez ustrezno visokih finančnih nadomestil. Zakon o obnovi narave pa jih trenutno ne zagotavlja, kar je nesprejemljivo.«

»Pozivamo ministrico in vlado, da se pokrije škoda že za lansko leto. Takrat smo imeli ta denar in prav je, da smo ga takrat namenili za poplavljence.«

»V strateškem načrtu smo se dogovorili, da bo proizvodnja vezana in da bomo po dveh letih znova naredili račune in se bo pokazalo, katera je tista panoga, ki je v težavah.«

»Če bi bila država in trgovci pošteni,«

»Zdaj lahko na enem hektarju požanjem od 9 do 12 vreč, prej sem jih le 5 do 7. Več denarja lahko iztržim tudi zato, ker stranke cenijo kakovost.«

»Podjetja vzamejo stara semena, jih v laboratorijih modificirajo, nato pa jih prodajo nazaj kmetom. Ti morajo vsako leto kupovati nova, saj gensko spremenjenih semen ne morejo znova saditi.«

»V Španiji, ki dovoljuje setev gensko spremenjenih rastlin, ekološka pridelava koruze preprosto več ni mogoča zaradi prenosa cvetnega prahu.«

»Bojimo se, kaj bo s semenskim materialom, saj imamo s tem slabe izkušnje.«

»Pri gensko spremenjenih organizmih v organizem vnesemo gen, pri novih genomskih tehnikah pa naredimo zelo majhno spremembo, tako, ki bi lahko nastala že s samo mutacijo v naravi.«

»Gensko spremenjene sorte so običajno v povprečju tri leta dlje v preizkušanju in se preverjajo na proteinsko sestavo, tako toksičnosti, alergenosti, tudi za zdravje človeka, okolje in tako naprej.«

»Ni razlik, ki bi upravičevale izostanek pravila previdnosti. Tudi če pri teh tehnikah v bistvu ne gre za to, da se vstavljajo novi geni iz drugih vrst, še vedno te tehnike spreminjajo značilnosti rastlin do te mere, ki se pri žlahtnjenju v naravi preprosto ne bi zgodile, bi bile nemogoče ali pa zelo malo verjetne.«

»Zaradi padavin, precej nizkih temperatur, vetra, v tistem obdobju tudi toče in sodre, je bila oplodnja posledično slabša. Poznejše sorte so jo odnesle boljše, cvetele so v nekoliko boljših razmerah in tudi pridelovalci poznejših sort so imeli boljši izkupiček.«

»Kmetje s traktorji tako rekoč ne morejo v nasade, ker voda stoji med drevesi.«

»Pridelek bo definitivno slabši, to že lahko rečemo. Prvi nastavki bučk in vsega gnijejo, ker ni toplote, in se ne razraščajo. Pri beluših, katerih sezona se končuje, je 40–50 odstotkov izpada zaradi padavin. To pa še ni vse. Rizomi so v tleh, v vodi in tudi nastavek za naslednje leto je pod vprašajem.«

»Lovimo vreme, da lahko sadimo. Biti moramo pripravljeni, s stroji in vsem, da izkoristimo vsak trenutek, ko je mogoče saditi. Tako je izredno težko kmetovati!«

»Multispektralna kamera zajema slike v več spektralnih pasovih, ki niso vidni človeškemu očesu, kar omogoča podrobno analizo stanja pridelkov, tal in drugih ključnih dejavnikov.«

»Postopek se začne z načrtovanjem dela, pri čemer uporabimo specializirano programsko opremo za določitev poti, po kateri bo letalnik letel nad poljem. Določimo območje, ki ga želimo obdelati, ter parametre, kot so višina letenja, hitrost in količina škropilne brozge, ki jo želimo aplicirati na gojene ali bolne rastline, ali gnojila, ki ga bo letalnik razpršil. Letalnik je opremljen z natančnimi šobami, ki omogočajo enakomerno in ciljno usmerjeno razprševanje tekočine.«

»Ravno smo v fazi, ko je velik napad žitnega strgača. Če bi se morda pojavile lise na večjih površinah, bi se tukaj pokazala anomalija, neka temnejša pega, in tako bi vedeli, da je treba škropiti. Z roba njive tega ne opaziš.«

»Traktorji so opremljeni z navigacijo, vozijo praktično avtonomno, le na koncu njive je še vedno treba ročno prevzeti krmilo in traktor obrniti. Vozne steze so sprogramirane tako, da strojniku ni treba ničesar nastavljati, tudi sejalec ima podloženo karto setve. Sejalnica ve, kje je, in primerno odmerja gostoto setve.«

»Robot tako prepoznava okolico in se avtonomno giblje v medvrstnem prostoru. Meritve izvajamo s kamero v različnih delih barvnega spektra, v kombinaciji z globinskimi senzorji pa lahko spremljamo tudi velikost sadežev.«

»Nove genske tehnologije temeljijo na uporabi sistema CRISPR/Cas9, ki je del bakterijskega imunskega sistema. Predstavljamo si ga lahko kot genetske škarje. Te lahko na točno določenih mestih v npr. rastlinskih genih, ki jih želimo spreminjati, naredijo razrez. Te razreze potem celica s svojimi mehanizmi popravi, ob tem pa nastanejo manjše mutacije.«