Ključna beseda: kmetijstvo

»Poglejte učinke suše na varnost preskrbe s hrano, učinke suše na migracije prebivalstva, učinek suše na inflacijo. Lahko bi imeli pospešek različnih negativnih učinkov, ne samo dviga temperature.«

»Ko so prizadeta tla, pa je prizadet tudi pridelek.«

»Ne gre samo za revne države, vsi smo v istem čolnu glede prehranske varnosti. Podnebne spremembe, suše, neurja in poplave ne poznajo mej, za vstop v državo ne potrebujejo vizuma.«

»Afrika je celina rešitev. Ljudje, ki imajo finance, morajo pomagati ljudem, ki imajo naravne vire. Gre za situacijo, v kateri zmagata obe strani, in priložnost za partnerstvo.«

»Eden od ukrepov, ki bi ga Republika Slovenija morala uvesti, je, da se na vseh poplavnih območjih uvedejo vstopna mesta za laboratorije. Glede na to da Slovenija poseduje laboratorije, kjer bi to lahko opravili, potrebujemo samo organizacijo, kateri laboratoriji, kako, kam prinesti in kdo bo to plačal.«

»Proizvajalec je tisti, ki dejansko odgovarja za kakovost, ki jo daje v promet. V okviru tega, koliko bo potrebno, se bomo lahko dogovarjali, ne bo pa mogla država vsakega vzorca plačati in analizirati.«

»Ko smo videli, kaj se je zgodilo, smo dali kontakt naprej na naše govedorejsko društvo v Mozirju. S predsednikom sva organizirala, da se je krma začela zbirati. Včeraj je že prišel prvi tovornjak s krmo, ki jo bomo danes predali kmetu, ki mu je čisto vse poplavilo.«

»Mislim, da moramo kot družba in kot sistem narediti vse, da ohranimo slovensko kmetijstvo, da ga ne prepustimo samega sebi.«

»Stanje je grozljivo. Takšna situacija, ki se je tako navezala iz lanskih suš v letošnja neurja in poplave, bo pomenila velik prelomen trenutek za slovensko kmetijstvo.«

»Sebe tu ne morem izpostaviti. Sem oškodovan, ampak ne tako, da ne bi mogel pomagati naprej. Določene kmetije so bile popolnoma poplavljene, odneslo jim je vse. Zato bo pomoč razširjena na celotno območje.«

»Moram reči, da se strinjam s tem mnenjem računskega sodišča. Morate pa vedeti, da če bi sledili temu, da se prilagajamo, bi to bilo za podeželje v tem trenutku kar težko. Ker končna posledica prilagajanja se vidi na terenu.«

»To pomeni prilagajanje kmetijske proizvodnje, rajonizacija prostora, kje kaj gojiti, a za zdaj imamo glede tega še kar odpor. Še vedno imamo zgodbo, da na svoji zemlji lahko delam, kar hočem. Tu nas čaka precej dela; manj na teoretičnem delu, ki nam je relativno jasen, bolj na praktičnem delu, kako to spraviti v prostor. In spet bo potrebno razumevanje, povezovanje in vsak od nas bo moral svojo domačo nalogo opraviti.«

»Jaz zavarovalne premije ne morem vključiti v polno lastno ceno, po kateri prodam svoje pridelke. Zato pravim, da je to socialna kategorija, da nas zavarovanje zaščiti, da socialno ne propadem v letih s katastrofami.«

»Pri pozebi tisti, ki ni bil pretekla leta zavarovan, na novo ne more vstopiti, tudi če si je kmetija na novo postavila sadovnjak in bi ga želela zavarovati proti pozebi. Zavarovalnica pač reče, da je omejena s temi vsotami, da jim to prinaša izgubo, in ne zavaruje.«

»Ne gre samo za neposredno škodo, ki jo vidimo v tem trenutku, ampak tudi za večjo občutljivost kmetijskih sistemov na škodljivce, bolezni ...«

»Kmetijstvo je postalo izredno zahtevno, zato bo treba veliko energije vložiti v to, da bomo sploh imeli ljudi, ki bodo želeli v slovenskem prostoru kmetovati.«

»Ne bodimo uspavani, da smo prehransko varni.«

»Kmetje nas kličejo, predvsem nas sprašujejo, kaj narediti s koruzo. Trenutno je namreč zelo pozno za ponovno setev koruze.«

»Škoda je precejšnja tudi zato, ker smo bili lani priča izjemni suši in so se vse zaloge krme porabile. K sreči smo imeli letos izredno dober prvi odkos, ampak zdaj nas je pa to udarilo.«

»Na območju Radovljice so posevki popolnoma uničeni.«

»Na prvi pogled razmere za močne nevihte niso bile idealne.«

»Glavni razlog za razvoj supercelične nevihte na Gorenjskem je bilo 'vertikalno striženje vetra'.«

»S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, bomo lahko hitro in učinkovito reagirali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti. Kot država moramo poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za naše ljudi, pomemben element prehranske varnosti pa je pa tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike.«

»Podeželje se prevečkrat podcenjuje. Kot da niso tudi iz njegovega okolja izšli številni veliki možje in žene slovenskega naroda z vseh področij – pesniki, pisatelji, znanstveniki in buditelji slovenskega naroda.«

»Slovenski kmet je pomemben za pridelavo hrane in za ohranitev poseljene ter kultivirane Slovenije. Zaradi svoje majhnosti bo lahko preživel le povezan v zadružni sistem na principih vzajemnosti in solidarnosti. Za tako povezovanje pa ga moramo vzgojiti in izobraziti.«

»Zdi se, da je kmetom pogosto odvzetih celo tistih pet svoboščin, ki jih priznavamo živalim: odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti, odsotnost bolečin, poškodb in bolezni, preprečevanje strahu in neugodja, možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja in zagotovitev primernega okolja.«

»Pomembno je, da podeželje naredimo dovolj privlačno za mlade, da ostanejo in da ostanejo tudi v kmetijstvu, ki temelji na trajnostnem razvoju.«

»Spremljanje cenovnih ravni je osnovni pogoj za konkurenčnost in razvojno naravnanost tako cen izdelkov na policah kot razmerij med kmeti, agroživilskimi podjetji in trgovci.«

»Regulacija marž trgovcev je »wishful thinking«, ključno pa je, da se pokaže preglednost cen in se subjekti samoregulirajo, predvsem pa da se krepi konkurenčnost živilstva in kmetijstva, da se v tej zgodbi bolje znajdeta.«

»Prve rezultate bi sam objavil konec leta.«