Ključna beseda: grafika

»Amerika obstaja, Amerika je lahko izmišljena dežela. Še danes je Amerika lahko povsod, prav tam, kjer si zamislimo, da bi radi živeli.«

»Amerika je bila obljubljena dežela, je sinonim za deželo, kjer bomo uresničili svoje sanje po boljšem in lepšem svetu.«

»Erič s tradicionalnim pristopom in svojevrstno izraznostjo združuje v svojem delu klasični grafični medij s sodobnimi pristopi.«

»Amerika obstaja, Amerika je lahko izmišljena dežela.«

»Še danes je Amerika lahko povsod, prav tam, kjer si zamislimo, da bi radi živeli.«

»Njegove grafike so potovanja v izmišljene svetove.«

»Ko delaš grafiko, moraš razmišljati zrcalno, na 'drug način'.«

»Risba je matrica in njena senca je grafika.«

»Navdih črpam iz neke razpadajoče, že odslužene arhitekture.«

»Grafiko dojema kot dokumentarno skico, ki je zmožna zabeležiti in zaobjeti različne življenjske situacije ter intimna in širša družbena vprašanja.«

»Gre za še enega v nizu poskusov beleženja časa in trenutkov, za katere se zdi, da bolj kot v digitalnem ali fizičnem svetu bivajo v nas samih.«

»Kako gledati na lastno preteklost, kako jo beležiti, z njo shajati in vedno znova osmišljati.«

»Kako se lahko grafiko dojema kot dokumentarno skico, ki je zmožna zabeležiti in zaobjeti različne življenjske situacije ter intimna in širša družbena vprašanja.«

»Še enega v nizu poskusov beleženja časa in trenutkov, za katere se zdi, da bolj kot v digitalnem ali fizičnem svetu bivajo v nas samih.«

»In če me vprašate kdo pravzaprav uteleša postavo slovenske umetnosti v 20. stoletju, potem bi rekel, da je to ta intimna, perfektna, tehnično brezgrajna umetnost Marjana Pogačnika.«

»Koncept razstave smo zasnovali skupaj, želeli smo predstaviti Pogačnikovo tehniko in ne zgolj njegovega opusa.«

»Marjan Pogačnik je ustvaril unikaten stil s posebnim, popolnoma nadzorovanim načinom izdelave matrice in z načinom tiskanja, ki je bil takrat daleč od uveljavljenih praks umetniške grafike druge polovice 20. stoletja.«

»Moje misli v naravi živijo.«

»Z naslovi svojih del želi nakazati, v katero smer razmišlja in hkrati umetniško deluje. Zdi se ji, da s svojimi deli ustvarja nekakšne vzporedne svetove.«

»Do konca ne veš, kako se bo izcimila tvoja ideja, presenečenja so lahko tako negativna kot pozitivna!«

»Bila je snovalka inovativnih grafičnih postopkov v tehniki barvne jedkanice, ki si jih je zamislila sama – ti so bili njena umetniška skrivnost – in je z njimi pritegovala svetovno grafično javnost. Ko se je nehala ukvarjati z grafiko, si je to vedenje želela deliti.«

»Tudi to, da je okoli leta 1974 prenehala z razstavljanjem slikarskih del, je bila verjetno posledica reakcij slovenske kritike na njeno slikarsko delo. Nesprejemljivo se je zdelo, da nekdo ali še bolj neka umetnica, v kontekstu visokega modernizma, goji perfekcionizem slikarskega metjeja. Mislim, da je vidik avtocenzure kot posledice različnih okoliščin vplival na to, da ni naredila tega zanjo drznega koraka.«

»Moja ambicija je pravzaprav slikanje poleg grafike. S sliko se zajame več. S sliko lahko razgrneš celovit odnos do življenja, do motiva. Zato je grafika učinkovitejša, prav zaradi svoje omejenosti.«

»Pesem mi je izstopala, ker ni toliko otožna, ne govori o smrti, minljivosti in grobovih. Ko pesnica pravi, da greš spat in nad tabo še vedno sije neka zvezda, daje občutek nekega optimizma in upanja.«

»Večina njenih pesmi neko žalovanje, kaj drugega pa o pesnici vemo bolj malo. Verjetno je bila ujeta v neko provincialno okolje. Grandiozno pa se mi je zdelo njeno ime, mislila sem, da si je dala vzdevek po Gregorju Samsi iz novele Preobrazba Franza Kafke.«

»Pri njeni poeziji je šlo za neko samorefleksijo, kar mi je všeč.«

»Taka postavitev omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.«

»Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, sloge.«

»Kar se kaže prav v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Prav to želimo na neki način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje.«

»Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, ki ji je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU-ju. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU-ju je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur.«