Ključna beseda: gledališka predstava

»Predstava bo temeljila na Gramscijevem polliteralnem enako naslovljenem delu.«

»Ali smo še zmožni konstruktivnega delovanja kot skupnost, kakšne so naloge nas kot posameznikov v družbi, kakšen je lahko vpliv sodobne civilne družbe na politiko?«

»Govoriti resnico je revolucionarno.«

»Predstava ni nekaj, kar bi človek pričakoval, to, kar je nastalo, je nekaj, česar nismo še videli.«

»Vsaj pogovarjati se moramo o tem. Zdelo pa se mi je popolnoma neprimerno, da delamo po težkem obdobju neko težko predstavo.«

»Kako nepriložnosti vplivajo na naše doživljanje nas samih in na vse naše odnose z drugimi?!«

»Mogoče celo bolj kot bi bil nekdo drug, ki bi vzel njen roman, ker bi mogoče čutil preveč strahospoštovanja.«

»Vem, da imaš rada Ivano Sajko, mogoče ti bo zanimivo.«

»Ti želiš, da impulz za dramo pride od mene? To je vendar tvoja knjiga.«

»Ker ima gledališče svojo specifiko, smo razvili nov dražbeni model draženja gledaliških predstav, ki omogoča dražiti predstavo tako, da gledalci obenem gledajo predstavo in so v istem trenutku tudi potencialni kupci na dražbi. Dražba tako intervenira v predstavo, s čimer se ustvarjajo novi konteksti, novi pomeni predstave.«

»Čeprav morda nisi dal denarja, si del igre, s tem, da si dvignil roko, si sodeloval. Ta performativnost življenja in ekonomskega sistema je najbolj intrigantna. In ekonomski sistem je tu bolj fikcijski kot gledališče.«

»Ni naključje, ker je intuicija narekovala, da svet drvi v scenarij predstave. Nisem je izbrala izključno zaradi tematike, kolektivnost Betona Ltd, njihov modus operandi, ustvarjanje gledališča, je umeščen v mojo ideologijo prihodnosti sveta.«

»Včasih me lahko prebrane knjige in ogledi predstav spremenijo, občutim, da postanem drug človek. Potem pa se zgodi nekaj ... pozabim in ne vem več, katere knjige sem prebrala in katere predstave sem videla. To je hipno.«

»Ta lokalizacija je ključna za gledališče, ker lahko umeščamo stvari, čeprav se morda ne zdijo resnične. V gledališču se večkrat počutimo ali pa prevladuje mišljenje, da se igramo, jaz pa bi rada poudarila, da je vse popolnoma zares.«

»Slavi gledališko svetlobo, slavi gledališki reflektor.«

»Osrednje gibalo gledališke iluzije vodi vektorska energija.«

»Rosaura po spletu okoliščin prispe v daljno deželo Poljsko: Za sebe zdaj že vem, da dejanja več naprej ne grem.«

»Predstava je zares ustvarjanje razstave in mi smo kuratorji in resnična je, ni ponaredek, ni fikcija. Tu ustvarjamo razstavo.«

»Tisti, ki gledajo predstavo, vidijo dve osebi, ki ugotavljata, kako utelešiti Pasolinija, toda iskreno: tudi Olivier in jaz v resnici ne veva, kaj počneva, kar se mi zdi krasno izhodišče.«

»Briljantno raziskavo duhov, ki nas lovijo.«

»Trk med prepričanjem in skepticizmom.«

»Se giblje v polju kriminalke.«

»Predstava prinaša subtilno, grenko-komično zgodbo o ženskem prijateljstvu, obenem pa je projekt tudi 'močna in dinamična ter fizično izjemno naporna izkušnja za igralke'.«

»Gre za generacijski projekt, ki razkriva vse anomalije sodobne družbe.«

»In sicer empatija, dobrota in razdajanje. Torej kaj pomeni biti dober človek, dober umetnik.«

»In to je postalo novo, naravno izhodišče. Odpadel je ves balast, ki sem ga vlekel s sabo od prej.«

»Da je gledalec zgolj opazovalec, da ima možnost naseliti vanjo svojo zgodbo, svojo misel.«

»Slaba družba je vsekakor odsev mojega doživljanja tega trenutka, ki se zdi neskončen.«

»Počutim se navdušeno in privilegirano, da delam na prvi odrski adaptaciji filma Čudežno potovanje.«

»Delim naklonjenost do vseh najbolj prevladujočih tem Mijazakijevega dela, tem, ki so v središču filma ‒ skrb za okolje, spoštovanje do narave, prepričanje v moč dobrote v nas in opolnomočenje mladih žensk in moških, da lahko spremenijo svet na bolje.«