Ključna beseda: glasba

»Prihaja kot dokaj nova umetniška oblika in kot krovni izraz, ki zajema spoj elektronske glasbe, vizualij, improvizacije ter nastopov v živo. Live coder v živo komponirane glasbe ali vizualij pred našimi očmi ustvarja dogodek, ob katerem lahko plešemo, ob njem sedimo ali se vanj preprosto potopimo.«

»Obiskovalci lahko sodelujejo in spreminjajo instalacijo, tako da urejajo kodo s spletnim vmesnikom, izdelanim po meri, ki ga je mogoče upravljati z brskalnikom.«

»V živo kodirani vplivi«

»Bil je izrazito kontroverzna osebnost svojega časa, ki ni imela težav pokazati svoje uporniške strani.«

»Veliko časa je preživel na terenu, opazoval in zapisoval. Odprl je ogromno področij.«

»Kot umetnik in raziskovalec je imel izjemno strast do glasbe, strast do dela s historičnim vidikom plesa, predvsem pa je bil človek z razmeroma vizionarskimi idejami.«

»Čeprav so že pred njim obstajale nekatere začetne folklorne plesne skupine, je bila Maroltova prva, ki je bila funkcionalno organizirana in pozneje imela zelo resne posledice za razvoj dejavnosti.«

»Ne gre več za ohranjanje, ampak za umetniško ustvarjanje fiktivne in romantične podobe preteklosti, pri čemer sta pomembni tehnična dovršenost, natančnost.«

»Vsebuje nekaj mojih najljubših vrstic v literaturi. Muzikali so bili moja prva ljubezen in čutim globoko povezanost s Fitzgeraldovo zlomljeno romantiko. V veliko čast mi je, da so mi ponudili priložnost, da to delo poustvarim v pesmi.«

»Podoben spored skladb sem izbral tudi za radijski koncert. Razpoloženje v izbrani glasbi današnjemu času primerno niha med ezoterično naivnim na eni strani in peklensko morbidnim na drugi strani – seveda z vsemi vmesnimi odtenki. V Karg-Elertovi glasbi lahko poleg duhovitosti in groteske najdemo vso paleto človekovih občutij in umetniški harmonij jih lahko zelo subtilno izrazi.«

»Anita je bila katalizator za zgodnje razmišljanje in umetniško samozavest Nicka Cava.«

»Draga Anita, tako zelo te imava rada.«

»Nov življenjski krog, zdravje in obilje v naše domove.«

»V Ljubljani je živel, je pavšal na Krku mel', se nerviral, a lahk' gre na Hrvašk' čez praznike. Kaj sploh rabi za čez mejo? Kje mu to lahko povejo? Kolk' dni lahko je test star?«

»Kako je bilo z mešano vlaško-makedonsko-slovensko identiteto odraščati v Krškem? ... Postala sem ponosna na nekatere lepe reči, moja identiteta pa je hibrid različnih dejavnikov, različnih okolij, to lahko samo povzdigujem, sprejmem in grem naprej.«

»Ta uspeh me je zelo presenetil, jaz nisem človek, ki veliko da na nagrade ali stvari, ki bi jih izražali v številkah. Veliko več mi pomeni odziv gledalcev in poslušalcev.«

»Film govori o novodobnih 'virdžinah', ki sem jih postavila v neko urbano okolje, govori o ženski identiteti na našem območju, in miksu med Slovenci in drugo generacijo priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije, o transrodnosti, govori tudi o nasilju; v bistvu je osebna zgodba vseh nas ustvarjalcev filma.«

»Gre za veliko kontradikcijo, ki veliko pove o naši družbi: v družbi, ki je najbolj homofobna, transfobna, mačistična, se zgodijo 'virdžine'.«

»Gre za obujeno sodelovanje, saj imava to skupno pesem že od leta 2009, in sva vedno znova vesela, ko pride kakšna priložnost, da jo lahko spet pokaževa in zapojeva.«

»To je pesem od žensk za vse ženske.«

»Res, to mi je tako všeč. Kar poljubila bi vaju, pa ne smem, ker so ukrepi.«

»Če lani 35. Slovenskih glasbenih dnevov zaradi precej rigoroznih omejitev v začetku pandemije ni bilo mogoče izpeljati, se je letos ob upoštevanju omejitev ter predvsem ob velikem trudu vseh sodelujočih glasbenih ustanov pokazala možnost, da ta praznik slovenske glasbe vendarle zaživi, čeprav v nekoliko omejenem obsegu.«

»Kdo je Ruben brez svojega benda, brez bobnov, brez Lou?«

»Vrnitev sluha je zanj izjemno pomembna, kljub degenerativni okvari.«

»Zdravilo in izhod vidi v možnosti polževega vsadka.«

»Gluhosti ne razumejo kot težavo, ki bi jo bilo treba odpraviti.«

»Veze, veze, veze imam, lej, lej ga, saj ga poznam, veze, veze, veze imam, lej jo, lej jo, iglo v ram'.«

»Njegovo delovanje tako krepi slovensko-madžarsko prijateljstvo, medsebojno poznavanje obeh kulturnih okolij ter izjemnih osebnosti madžarske in slovenske glasbe.«

»Bogato razplasteno kulturno sodelovanje se bo z načrtovanimi in že potrjenimi skupnimi projekti nadaljevalo tudi v prihodnje.«

»Poseben pečat sodelovanju obeh glasbenih akademij daje sodelovanje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani na festivalih sodobne opere v Budimpešti, kjer mladi umetniki predstavljajo lastno skladateljsko ustvarjalnost in lastno scensko operno poustvarjalnost.«