Ključna beseda: film

»Herbertova knjiga je postala prerokba o 21. stoletju...«

»Villeneuve se je ob tem opredelil kot eden tistih, ki menijo, da je še posebej glede okoljske problematike treba ukrepati odločneje...«

»Težava je, ker je knjiga tako bogata. Njena moč je v detajlih...«

»Mislim, da je bil Herbert pri pisanju pred svojim časom...«

»V tem trenutku vem le to, da sta podjetji Warner in Legendary ponosni na film...«

»Mogoče je bilo, da ne bi nič, kar sem si zamislil, delovalo.«

»To je to, kar mislite z 'extreme filmmaking'?«

»Da, to zame pomeni, da ne veš, kaj pričakovati, saj se morda ne bo zgodilo čisto nič v celem dnevu snemanja.«

»Ratko in Tugo sta na straži, sredi desetdnevne vojne za Slovenijo. A okrog njune barikade se ne dogaja prav dosti. Odločita se prirediti majhno zabavo za Ratkov 30. rojstni dan, ob tem pa špekulirata, kje bo čez 30 let njuna novonastala država. Medtem ko se zabavata, ju preseneti nepričakovani obiskovalec.«

»Snemali smo v juniju, prav v tistih dneh, ko se je pred 30 leti dogajala vojna, iz neke simbolike in želje po pristnosti. Čeprav sem bil takrat star šele pet let, se vojne izrazito dobro spomnim, prav tako pa čustva ljudi okoli sebe, ki je trajal še kar nekaj časa.«

»Želeli smo ustvariti film brez sredstev, sponzorjev, naročnikov ali kakršnih koli zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njegovo vsebino.«

»Kako to, da imamo toliko materiala, filmov na to temo pa praktično ni. Sklepam, da je to zato, ker nihče ne želi biti političen, temu pa se pri taki tematiki zelo težko ogneš.«

»Še danes ljudje raje snemajo partizanske filme, ker so vloge bolj črno bele in ni dileme, 'na čigavi strani si'. Hecno je, ker so bili leta '91 ljudje precej bolj povezani kot danes in si verjetno niso predstavljali, da bo ta tema kdaj razdvajala.«

»Film, ki ne izbira strani.«

»Kar nas je vse presenetilo, saj gre za veliko številko za kratki film.«

»Dolg stoječi aplavz na premieri svoje nove stvaritve je doživel zelo emocionalno, saj ko človek film prvič pokaže občinstvu, ob tem vidi, kako se to odzove na film.«

»Atlas ptic zanimiv obrat na Omerzujevi ustvarjalni poti, ki jo je doslej posvečal temi odraščanja, a ohranja avtorjev značilni humor.«

»Zelo sem vesel, da je prestižni filmski festival v Karlovih Varih uvrstil Atlas ptic v glavni tekmovalni program.«

»Glavni lik postopno izgublja nadzor nad svojim lastnim življenjem, kar se mi zdi ključno za ta film.«

»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Moj novi film bo o svetem Piju. Osredotočil se bom predvsem na San Giovanni Rotondo, kjer se je leta 1920, ko je bil Pij še mlad redovnik, zgodil masaker. V tistem obdobju so se prvič pojavile tudi njegove stigme.«

»Napovedal je še, da bo patra igral Shia LaBeouf.«

»Doslej sem že večkrat ogrozil svoje življenje, a rad bi še naprej živel, zato sem se cepil. Star sem 70 let in ta virus ogroža posameznike mojih let.«

»Če bi me finančno podprli, meni pa prepustili vso ustvarjalno svobodo, s tem ne bi imel težav.«

»Če bi me finančno podprli, meni pa prepustili vso ustvarjalno svobodo, s tem ne bi imel težav. Morda bi se lotil celo serije.«

»A se spomniš včasih, ko smo vsaj lahko šli normalno na morje? Se spomniš včasih, ko smo imeli internet? Sploh ne morem verjeti, da je to kdaj obstajalo.«

»Ko smo se lotili scenarija, smo si skušali predstavljati svet čez deset let. Kam gre naša družba, kaj bodo osrednji problemi distopije, proti kateri potujemo? Covida seveda nismo predvideli, a so njegove posledice na neki način že vključene v film: pomanjkanje informacij, zaprtost … Pretreslo nas je, da je resničnost tako blizu filmu, bolj, kot smo si v resnici želeli. (Smeh.)«

»Vsi smo žabe, ki se kuhamo počasi.«