»Snovanje filma se je 'začelo s prebiranjem dedkove poezije po zelo dolgem času. (...) Na Majskem Vrhu je imel svojo ljubo počitniško hiško, z majhnim vrtom in vinogradom. Moji otroški spomini nanjo so polni rojstnodnevnih praznovanj, trgatev in gobarjenja po haloških gozdovih.'«
»Ko sem prebiral njegovo poezijo, sem imel občutek, da dedka spoznavam na novo, da dojemam Haloze skozi njegove oči. To 'trdo, zbito zemlo' in podobe iz svojega otroštva, ki so ga tako zaznamovale, da jih je moral izpisati v svoji poeziji.«
»Njegove fotografije, podčrtane z dedkovimi verzi v mojih mislih, so me močno zaznamovale. Dojemal sem jih kot univerzalno, a hkrati zelo osebno zgodovino neke družbe, skupnosti. Počutil sem se dovolj angažiran, da se lotim odkrivanja krajev, ki vzbujajo tako intenzivno ustvarjalnost.«
»Na poti snemanja tega 'haloškega filma' smo spoznavali izjemne ljudi, ki so bili pripravljeni z nami deliti delčke svojih življenj, spominov, upov, sanj, in nastala je pripoved, ki zrcali to pot srečevanja, zbliževanja in deljenja.«
»Odličen scenarij, lepa pripoved, ki daje misliti, brez nepotrebnega moraliziranja. Odlična kombinacija med lokalnimi ljudmi in njihovim znanjem ter znanstvenim pristopom. Ustvarjalcem je uspelo najti odličen primer za vsesplošne težave človeštva. Film daje gledalcu ob koncu občutek, da je v Mongoliji že bil.«
»Vidimo, kako je v montaži režiser pripravljen predčasno končati kakšen že malo mučen prizor ali na drugi strani iskrivemu in duhovitemu sogovorniku pustiti, da razvije krhko misel do konca.«