Ključna beseda: dokumentarni film

»Vsakdo si želi gledati naprej in se veseli prihodnosti ..., to bo lep trenutek ponovnega srečanja in skupnosti.«

»Gre za neverjeten film, za katerega se nam je zdelo pomembno, da ga pokažemo, saj ga preveva duh trdoživosti.«

»Mislim, da boste kot rdečo nit opazili izjemno avtentične zgodbe. Ideja svobodnega izražanja je za nas prvenstvenega pomena.«

»Gre za bolj dramatičen in neodvisen primer tega žanra.«

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase. Med državne znake državnosti spada poleg zastave, grba in himne tudi nacionalna knjižnica.«

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase.«

»Najtežje je bilo na tak način pripovedovati o njeni zgodovini.«

»Namesto glasbe nas s polic in izza zidov knjižnice kličejo knjige. Vabijo nas, da se spomnimo na njih, jih vzamemo v roke, preberemo.«

»Ta raznoterost je osnovni motiv filma, saj smo želeli pokazati, da je NUK več kot le knjižnica.«

»Ta doba od nas zahteva takojšnji odziv, hipne odgovore. Branje pa nam ponuja drugačne poglede.«

»Všeč mi je vonj tiskarske barve. Knjigo priročnejše vzameš k sebi v posteljo kot prenosni računalnik.«

»Če se izgubi vse znanje tega sveta, bodo morda znali razvozlati kakšno natisnjeno knjigo.«

»če lepota v tem svetu sploh obstaja«

»Spoznal sem različne odvisnike. Skoraj vsem je skupna ena stvar. Pomanjkanje topline in varnosti v otroštvu.«

»Večinoma sva bila sama z direktorjem fotografije Aleksandrom Petricem. Vzela sva kamero, hodila po mestu, iskala ljudi in se družila z njimi.«

»Gre za zelo senzibilne ljudi, ki so hitro dojeli, da ne iščemo senzacije. Začutili so, da nas zanimajo oni kot ljudje.«

»Ni mi bilo vseeno, kaj bodo odvisniki rekli o tem filmu. Ko so bili po koncu filma res navdušeni, se mi je odvalil kamen od srca.«

»Velikokrat so ljudje pretreseni, tudi ganjeni. Zelo čustveno se odzivajo tudi tisti, ki nimajo zveze s tovrstnimi odvisnostmi.«

»Življenje in delo Naceta Šumija je obenem tudi zgodovina slovenske umetnostne zgodovine, konservatorstva in zlate dobe Televizije Slovenija.«

»Bil je karizmatičen profesor, ki ni samo odlično predaval, ampak nas je predvsem vzgajal – vzgajal v odnosu do umetnosti, v razumevanju umetnosti, dediščine in njenega ohranjanja.«

»Takrat sem se zavedel, kakšno moč ima televizija pri obveščanju, ozaveščanju ljudi. In kakšen učinek ima jasna kredibilna, odločna beseda pred široko javnostjo.«

»S svojim načinom pripovedovanja je znal pritegniti tudi tiste gledalce, ki jih prej stvari niso kaj dosti zanimale. In to je velika vrednota.«

»To je bila izjemno dragocena izkušnja, vendar se v zgodnjih študentskih letih nisem zavedal, kako pomemben je tudi Šumijev televizijski opus.«

»Vsak od nas se bo moral spoprijeti z umrljivostjo. Od nas je odvisno, kakšni bomo v tistih trenutkih. Kaj boste storili s časom, ki vam je na voljo?«

»Motivacija za film je bila izguba mojega očeta. Film raziskuje vprašanje umrljivosti in časa, ki nam je še ostal. Kaj je pomembno v življenju?«

»Pet let smo bili z vsem srcem predani temu projektu, v katerem smo spremljali vsakdan in pomembne osebne dogodke naše protagonistke, evangeličanske duhovnice Jane.«

»Kakih 15 minut sem lahko zbran, pol ure moram pa ves čas nekaj govoriti, se šaliti, nekaj pripovedovati, biti … ne vem, še sam ne vem, kako naj to razložim. Hitro se razburim, pa se potem spet hitro pomirim. In potem se vsi čudijo, kako sem čez dve minuti spet v redu, ko sem se pred dvema minutama drl, pa tepel.«

»Miza je bila premajhna in moje roke so po navadi segle na sosednjo. Potem se je vse to preselilo še v nemir nog, kdaj sem tudi vstal med poukom. V bistvu me je odneslo čisto v svoj svet.«

»Nismo zanalašč taki, kakršni smo.«

»Te meje so posebnost, pri ADHD-ju ni omejitev. Tu ne pomaga, kazen ne pomaga, te stvari ne delujejo. Tukaj gre samo za strukturo, prisotnost in ves čas opozorila, besede, razumevanje, da je to neka motnja koncentracije, ki je on ne more regulirati.«