Ključna beseda: Sarajevo

»Če je bila Jugoslavija praksa, zasnovana na ideji, sta bila Bosna in Sarajevo dejanski prostor, kjer je živela, z vonjavami in sosedi ter določenim jezikom.«

»Prebivalce pozivajo, naj čim bolj omejijo svoj čas gibanja na prostem in se izogibajo fizičnim dejavnostim zunaj doma.«

»Delodajalcem po celotnem kantonu pa priporočajo uvajanje dela od doma, kjer je to mogoče.«

»Opozarjajo pa tudi na prekoračenje mejnih vrednosti žveplovega dioksida.«

»Študirali smo med vojno. Kar je bilo res čudno. Nismo imeli elektrike, opreme za snemanje, ampak vseeno pa študiraš in razlagaš o filmih, ki jih boš posnel.«

»Imeli smo občutek, da je tisti trenutek kultura tako pomembna kot kruh.«

»Sarajevo je zame zelo pomembno mesto. Del pomembnega izvora kreativne in življenjske energije.«

»Ampak je živo bolj kot kadar koli. Tukaj se dogajajo neverjetne stvari.«

»Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika.«

»Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika. Potencial je veliko večji.«

»Mi imamo priložnost, da o tem govorimo.«

»Govorim o predoru, ki je širok en meter in visok meter in 60 centimetrov. Ne vem, ali si lahko predstavljate, kako bi bilo, če bi se to dogajalo tu v Celju in bi bila tista vrata tu za vami edini vhod ali izhod za celotno mesto.«

»Spominski center Sarajevo je bil ustanovljen leta 1997 kot Sklad za graditev in postavitev nagrobnikov padlim pripadnikom vojske in specialnih brigad Republike Bosne in Hercegovine.«

»Sama sprva sploh nisem vedela, da imam spomine na predor.«

»Vojna je trajala štiri leta in v njej nam je uspelo tudi živeti.«

»Ustna zgodovina je eden najpomembnejših projektov za ljudi in za države.«

»Kamorkoli greš, maska na faci je ...«

»Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora.«

»nevarnosti za življenje ljudi in premoženje v večjem obsegu«

»Ljudje kurijo vse, kurijo gume in plastiko, vse kurijo. Ker ni denarja.«

»Najbolj se nam smilijo otroci. Zbolevajo za pljučnico. Kar naprej smo v nečem prvi. Evo, na svetu smo zdaj prvi po tej grozi.«

»Ob temperaturah pod lediščem in temperaturni inverziji Sarajevo v treh dneh postane eno najbolj onesnaženih mest na svetu. Prej je bilo čisto. Glavna težava je, da imamo preveč izpustov onesnaževalcev.«

»Izračunali so, koliko bi potrebovali, da bi zadihali. Prišli so do številk pet milijard evrov in 50 let. Ta obup vzbujajoči rezultat nam pove, da nečesa ne delamo, kot je treba.«

»Ljudje kurijo vse, kurijo gume in plastiko, vse kurijo. Ker ni denarja.«

»Najbolj se nam smilijo otroci. Zbolevajo za pljučnico. Kar naprej smo v nečem prvi. Evo, na svetu smo zdaj prvi po tej grozi.«

»Ob temperaturah pod lediščem in temperaturni inverziji Sarajevo v treh dneh postane eno najbolj onesnaženih mest na svetu. Prej je bilo čisto. Glavna težava je, da imamo preveč izpustov onesnaževalcev.«

»Izračunali so, koliko bi potrebovali, da bi zadihali. Prišli so do številk pet milijard evrov in 50 let. Ta obup vzbujajoči rezultat nam pove, da nečesa ne delamo, kot je treba.«

»Nikoli ne bom pozabil občutka, ko sem prvič prečkal predor. Voda je segala do kolen, moja glava je skoraj zadela tramove, a občutek, da grem proti življenju, je bil neizmerno močan.«

»Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi.«

»Ko smo med vojno kuhali iz droži, smo jedi poimenovali tako, da so nas spominjale na preteklost – ocvrte zrezke ali piščančja jetrca. To nas je ohranjalo povezane z življenjem, ki smo ga nekoč poznali.«