»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«

»Baleti koreografa romunskega rodu Edwarda Cluga skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja.«

»Scenska oprema prevladujoče 'črne škatle', premični zasloni in videoprojekcije nas popeljejo iz interjerjev na vrtove, iz nebes v pekel. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, ves čas navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba.«

»To je bil moj drugi narativni celovečerni balet, ki sem se ga lotil po Peeru Gyntu. Po Peeru Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo.«

»Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta in ustvariti žanr, v katerem se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto.«

»Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost.«

»Razkošje iščemo v doživetju.«

»Najin cilj je bil ne slediti Goethejevemu Faustu, ampak se oddaljevati od njega in ga zaobjeti skozi neke druge kote, se vrniti k tej zgodbi z drugimi načini.«

»Glasba 'na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna.'«