Citati avtorja Svetlana Makarovič

»To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in svojega umetniškega opusa.«

»Njeno osebno mnenje je, ob tem pa poudarja, da ni umetnostni arbiter, 'da njegovi mozaiki pomenijo približno toliko, kot v literaturi pomeni opus Paula Coelha, se pravi nič'.«

»Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade.«

»Čeprav spomin na to je precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes.«

»Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade.«

»Čeprav spomin na to je precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes.«

»Stranka SDS je podganja stranka.«

»Politična satira nastane v hudih časih, ko so ljudje v stiski.«

»Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Za prvim vogalom je zlo, to spoznavajo že otroci.«

»Takrat sem bila trmasta, razviharjena, divjaška razmršena smetiščna mačka … Nikoli ne bi izpod mojega pisalnega stroja prišle nove pravljice, če ne bi prav ona s svojim tihim, svilenim glasom in prisrčno besedo ukrotila mojega renčanja. V moji mladostni premraženosti je zavel mehak južni veter.«

»Če bi to nagrado dobila pred tridesetimi leti, bi najbrž od sreče umrla. Ampak potem vi zdajle ne bi mogli snemati.«

»Spominjam se, da mi je pred davnimi leti moj prijatelj Ježek rekel: 'Svetlana, preveč štrliš ven, za to boš plačala visoko ceno.' Tako se je seveda tudi dogajalo.«

»Vedno znova pa je treba poudariti, da rdeča zvezda, rdeči pentagram, ni politični simbol, temveč moralni simbol boja proti zlu in boja za vsakršno svobodo.«

»Govori o tem, da je čas kladivo, ki kuje prihodnost, in da bo to kladivo razdelilo, kar je les, kar je kamen, kar je plehka pločevina in kar je žlahtna kovina. In upam si reči, da je naš koncert žlahtna kovina, državna proslava pa plehka pločevina.«

»To ni moja Ljubljana! To ni moja rdeča zvezda!«

»To ni moja Ljubljana! To ni moja rdeča zvezda! Zato se z današnjim dnem odpovedujem naslovu častna meščanka Ljubljane.«

»V resnici je še hujša!«

»Lepo je biti kokoš, na svetu lepšega ni, ko tolsta, krotka kokoš, ki se ji dobro godi!«

»Simbol rdeče zvezde je bil neštetokrat zlorabljen. Tako kot je bil zlorabljen simbol križa. Tukaj vidim vzporednico. Kristus naj bi dejal, če imaš dve srajci, daj eno tistemu, ki nima nobene. Socializem pravi, če imaš tri srajce, daj vsaj eno tistemu, ki nima nobene. Potem pa pride ta nagnusni trampovski desničarski kapitalizem, ki pravi, ker imam 100 srajc, mi to daje pravico, da revežu vzamem zadnjo in si z njo obrišem rit.«

»Partizani je niso zlorabljali, v časih informbiroja pa je bila neštetokrat zlorabljena. Goli otok je strašna zloraba rdeče zvezde. Kot napovem v svojem šansonu Kladivo in nakovalo, bodo prihodnost krojili trije svetli meči novega sveta – bratstvo, enakost, svoboda. In ko rečem pred občinstvom Smrt fašizmu, zagrmi iz občinstva Svobodo narodu. In jaz potem to razširim – svobodo vsakemu narodu, vsaki veroizpovedi, in se zavzemam tudi za begunce.«

»Kot ti lahko v teh občutljivih rosnih letih zagnusijo še marsikaj drugega, če te preveč silijo.«

»Dva nista dvakrat po en sam. / Dva nista dvakrat več. Sta dvakrat manj.«

»Kjer sem jaz, so tudi škandali.«

»To je pravi pomen rdeče zvezde.«

»Ni lahko stopiti na oder, a če je treba, je treba.«

»Glede na to, da naj bi bila jaz glavna oseba v knjigi, bi si mislila, da imam kakšno besedo pri tem.«

»Svoj honorar bom obdržala zase, ona dva pa naj 'zganjata svojo lažno humanitarnost s svojim denarjem.'«

»Tako! Zdaj sem pa prisiljena spregovoriti o resničnih dejstvih, ki sem jih doslej iz obzirnosti zamolčala.«