»Mi smo v tem času postali zmerni in previdni optimisti. Seveda so številke lepe, ampak vemo, da je to ravnovesje med virusom, kroženjem in ponovno rastjo okužb zelo krhko.«
»Predvsem pa je treba upoštevati, da so podatki o prebolevnikih slabo obdelani, ker nekatere raziskave kažejo, da je verjetnost, da prebolevnik pride v bolnišnico, petkrat večja kot pri cepljenih.«
»Žal je v Sloveniji stanje v zdravstvu takšno, da je število intenzivnih postelj oziroma osebja, ki skrbi za te bolnike na intenzivnih posteljah, omejeno, in zato so potrebni številni ukrepi.«
»Prevladujejo ljudje, ki niso cepljeni, predvsem v intenzivnih enotah se to pozna. Tam je manj kot deset odstotkov takšnih, ki so cepljeni in nimajo dejavnikov, ki bi vplivali na to, kako bo odgovoril organizem na cepljenje, se pravi, da nimajo hudih imunskih pomanjkljivosti ali da ne prejemajo zdravil za zaviranje delovanja imunskega sistema. Tukaj se kaže, kako je cepljenje učinkovito.«
»mRNK-cepiva nikakor ne vplivajo na naš genski material. Tu gre za vnos genskega materiala v naše celice in se pomeša z našim genskim materialom, s tem zapisom, ki sicer zapisuje aminokislinska zaporedja. To je popolnoma identičen material, ki ga vsak dan proizvajamo v lastnem telesu in se nikakor ne vpiše v naše celice, temveč v nekaj urah ali dneh izgine iz našega telesa. Tu gre za popolno napačno tolmačenje.«
»Trenutno je odstotek pozitivnih brisov na račun RSV-ja zelo podoben, kot je sicer v decembru ali januarju, teh bolnikov je več, kar se kaže s povečano potrebo po sprejemu v bolnišnice. Letos bo to problem.«
»Testiranje je nekako samo možnost, da prepoznavamo ljudi, ki so okuženi. Nič pa ne prispeva k temu, da se ti ljudje ne bi okužili, ne zboleli in seveda da ne širijo potem okužbe naprej.«
»Testiranje je samo neka možnost, da prepoznavamo ljudi, ki so okuženi, nič pa ne prispeva k temu, da se ti ljudje ne bi okužili, da ne bi zboleli in širili okužbe naprej.«
»Polno cepljenim svetujemo, da se ne testirajo s hitrimi antigenskimi testi, ker pri cepljenih niso dovolj zanesljivi, sploh v začetku bolezni, ampak se morajo testirati s PCR-testom.«
»Tisti, ki so prejeli vsaj en odmerek, imajo nekoliko blažji potek bolezni kot tisti, ki niso bili cepljeni. V tem trenutku je cepljenje pomembno predvsem s stališča posameznika, ne toliko s stališča družbe.«
»Večina ukrepov, vsaj v začetnih fazah, temelji na sistemu PCT. S slabšanjem stanja se potem širi nabor tistih, pri katerih je predviden sistem PCT-ja, in povečuje se frekvenca testiranja pri poklicnih skupinah: če ga imamo zdaj enkrat tedensko, se to najprej poveča na dvakrat, potem trikrat. V predlogu je tudi nošenje mask za vse osnovnošolce, kakršna koli zapiranja pa niso predvidena.«
»Domnevamo, da je kljub vsemu v starostnih skupinah, ki so najpogosteje prihajale v bolnišnico, precepljenost vseeno boljša, kot je bila, in zaradi tega bo – vsaj upajmo – pritisk na bolnišnice v tem obdobju nekoliko drugačen, kot je bil v predhodnih valovih. Kakršna koli zapiranja, omejevanja niso predvidena. Ob res izrazitem poslabšanju stanja bi se izgubil iz PCT-ja T, ostala bi samo P in C.«
»Vemo pa tudi, da je v Sloveniji glavni omejujoči dejavnik število bolniških postelj, zato bomo tako kot verjetno še številne druge evropske države semafor ukrepov prilagajali temu.«
»Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da sistem PCT ni namenjen omejevanju, ampak temu, da je dejavnost odprta, čeprav bi bila v podobnih pogojih lani ali spomladi že davno zaprta.«
»Ko imamo cepljenje, ni razloga, da bi bila v delovnih organizacijah veljavnost hitrega ali PCR-testa drugačna kot drugod, kjer velja pogoj PCT.«