»Če bi vedela, da je mojo vnukinjo tako tepla, bi ji zlomila roko.«

»Hvala, ker ste pripeljali babico na našo zabavo, ste pa res prijazna vnukinja.«

»V Hegri je zanimivo to, da smo odkrili grobnice, ki so jih imele izrecno v lasti ženske in so bile namenjene za pokope po njihovi družinski liniji, za hčerke in vnukinje.«

»Zelo sem vesela, da se mi je zgodilo tole: gledališko predstavo, narejeno po romanu Unterstadt, si je ogledala vnukinja maršala Tita.«

»Moj nekdanji učenec Firić Đorđe, rojen leta 1971, je tu umrl skupaj s svojima vnukinjama. Nimam besed. Bomo zdaj zares živeli tako? Ali ne moremo ničesar spremeniti.«

»Ubil mi je vnuka in vnukinjo, ustrelil ju je v zadnji del glave. Ko so nam sporočili, da sta ustreljena, smo odhiteli tja. Bila sta že mrtva, ležala sta v krvi. Začeli so se zbirati ljudje, vsi so jokali.«

»Medtem ko so prvi, ki so pri nas v šolske prostore vstopali po načelih splošnega šolskega reda, še spoznavali pot do znanja v deželnem jeziku, so njihove vnukinje in vnuki v roke vzeli učne knjige v slovenskem jeziku.«

»To se prenaša iz roda v rod, tako kot sem ju peljal, ko sta bila stara 6 let, prvič na tekmo, zdaj gresta na kri. Mora biti tradicija. Nikoli ne veš, kdaj potrebuješ, mogoče bo otrok potreboval, hčerka, sin, vnuk, vnukinja, mogoče bo kakšen Ljubljančan potreboval, pa bo dobil pravo kri.«

»Ne, se ne. Mislim, da bo to to. Nikakor se ne vidim, da bi ponovno kandidiral v te primeru.«