Zdaj govori pisatelj

»Hotel sem še enkrat popisati obdobje rudarskih stavk, ki je bilo že neštetokrat literarizirano, ampak tokrat z ženske perspektive.«

»Ljudje ne verjamejo, da je revščina tema, vredna literature.«

»Veste kaj? V zvezi s to knjigo sem dal že okrog tri tisoč intervjujev, in vi ste prvi, ki ste to opazili.«

»Kadar ima moški težave z odvisnostjo, mu je 'dovoljeno' viseti v pubu, lahko se opoteka po ulici in se zapleta v pretepe.«

»Oh, če bi le imela fanta, če bi le imela moža, si včasih mislijo ženske, potem bi bilo vse v redu. In to ne bi moglo biti dlje od resnice.«

»Čutil sem, kako se vame vpisuje neko meni prej neznano čustvo, za katerega sem že slišal, ga od zunaj tudi videl, o njem bral, a ga nisem mogel ponotranjiti, ne zares razumeti.«

»Najbrž bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno samo stroko; žal pa me zanima vse, kar je; zato ne morem postati nič več kot pisatelj!«

»Treba je iti v mesto. Ne glede na to, kaj se zgodi. Zaklenjena 'zgodba' se začne tiho premikati, kot da so se zbudile 'stare sanje' in odkrile odročen arhiv.«

»Delo seže v srce in da stoodstotno spada v Murakamijev svet.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morala tega sramovati.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in lastniki Dahlove zapuščine bi se morali tega sramovati.«

»Večni nauk narave je, da ni posameznikov, ni resnično ločenih vrst in vsekakor ni stvari, ki bi bile ločene od človeštva in bi se imenovale narava.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morali tega sramovati.«

»V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent.«

»Tam enkrat na leto, na kresno noč, nemogoče postane mogoče. Takrat lahko srečamo velikane, ki se bojijo ljudi. Pa vile, ki jih vidiš le ob zori, ko plešejo in se češejo.«

»Imel sem srečo . . . moj glavni prevladujoči občutek je hvaležnost«

»Bil sem že bolje. Toda glede na to, kaj se je zgodilo, nisem tako slabo. Velike poškodbe so v bistvu zaceljene. Imam občutek v palcu in kazalcu ter spodnji polovici dlani. Opravljam veliko ročnih terapij in pravijo mi, da mi gre zelo dobro.«

»Vedno sem se zelo trudil, da ne bi prevzel vloge žrtve«

»No, to vprašanje si zastavljam in ne poznam odgovora nanj. Imel sem več kot 20 let življenja. Torej, ali je to napaka? Poleg tega sem napisal veliko knjig.«

»Vojna se je končala, / odvisno od tega, katero vojno imamo v mislih: tiste, ki smo jih začeli mi, / tiste pred njimi, pred tisočletji in več, / tiste, ki so jo začele z mano, ki sem jih izgubljala in zmagovala – / te vedno cvetoče rane.«

»Mislim, da je magično takrat, ko nekaj verjamemo in se na podlagi tega odzivamo in tudi ravnamo.«

»Hitro sem ugotovil, da ne bo šlo tako, ker sem ugotovil, da moj spomin ne deluje, kot sem si zamišljal.«

»Rad rečem, da se moje mnenje oz. moja sodba zelo razlikuje od večine. Po mojih merilih je dober roman težko napisati, in dejansko jih je malo.«

»Nikoli v življenju še nisem videl, da bi kdo življenje, ki je tako podobno mojemu lastnemu, uprizoril s toliko niansiranosti in nežnosti.«

»Zgodilo se je, da sem stregel po življenju ženski, ki v najvišji meri zasluži vse spoštovanje, vso čast. Gospa Rênalova je bila zame kakor mati. Moj zločin je strašen in izvršil sem ga s premislekom.«

»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Nimam pojma.«

»Virus poetične norosti nam je v latinskoameriško kulturo v precejšnji meri vbrizgnil dobri stari Miguel de Cervantes.«

»Zakaj se zdi, da v tragedijah postanemo boljši ljudje? In zakaj prizadevanja za skupno dobro uplahnejo takoj, ko so razmere za življenje stabilnejše, in se, tako se zdi, čez noč spet spremenimo v samozadostne pošasti?«

»Oblike, ki jih prevzema to 'izničenje', se razlikujejo glede na kulturne značilnosti, toda trgovanje z ljubeznijo in prijateljstvom je podobno na vseh koncih sveta.«