Zdaj govori komentator

»Obdobju, ko je izdatno eksperimentiral s formo in sintakso, je po letu 2000 sledilo Sorokinovo spogledovanje s fantazijo in znanstveno fantastiko.«

»V tej z nasiljem naphani novi Rusiji stopi v prvi plan Andrej Danilovič Komjaga, vladarjev opričnik, član brutalnih 'pasjeglavcev', elitne varnostno-obveščevalne enote.«

»Opričnikov dan v za Sorokina značilno sočnem, s slengom prepojenem, mestoma tudi arhaičnem jeziku slika sprevrženo podobo privilegirane elite.«

»Kako se je kdo sploh lahko usedel na kip? Poskrbeti morate za boljše varovanje ... Kipi ne bi smeli biti tako lahko dostopni.«

»Kaj torej pomeni sporočilo večine v senatu Vrhovnega sodišča, ki se sicer v bistvu strinja, da je sporni 'tvit' žaljiv in da je imel Janša na voljo številna druga, nesporna sredstva za izražanje svojih stališč do poročanja in urednikovanja na RTVS?«

»Ob vsem tem se Vrhovno sodišče sklicuje celo na razsvetljenska načela!? Dvomim, da bi se razsvetljenci, če bi danes živeli, strinjali s takšnim stališčem.«

»Ker tega ni sposobna. Sposobna pa ni, ker tega niti Evropska unija ni sposobna ali pa si ne upa zoperstavljati ZDA.«

»Hiša iz oblakov Barrett Browning je zatočišče za mišljenje, takšno, ki je le kratkotrajno konstruirano. Je le nežno privezano na fizične, zemeljske elemente.«

»Barret Browning nas spomni, da se razmišljanje zgodi med dvema dimenzijama, med materialnim in nematerialnim. Vendar da bi se lahko resnično razcvetelo, potrebuje svoj posebni prostor.«

»S podaljševanjem in krčenjem časa in prostora Dežni dnevniki konstruirajo prostor, kjer refleksije avtorjev postanejo zaščitene, podobno kot v poeziji Elizabeth Barrett Browning, Hiša iz oblakov.«

»Recimo, naš največji literarno vrhunski ep slavi brezupen boj, poraz in vdanost v usodo, za svoj moto pa si je citat iz njega, torej iz Prešernovega Krsta pri Savici, vzel tudi Preboj.«

»to dokazujejo tudi v uvodu omenjeni cineasti, poudarjam le prevladujočo mentaliteto.«

»Kot pravi, nalaga pozicija novejšega slikarstva v novem tisočletju seznanitev z vsaj dvema temeljno novima izhodiščema: prvo je neobvladljiva količina podob v vseh sferah sodobnega življenja, ki slikarju oz. slikarki narekuje konceptualizacijo slikarske podobe, drugo je teža 'zgodovinskega spomina' slikarstva kot medija.«

»Položaj slikarstva v novem tisočletju ne upravičuje več nedolžnosti v pojmovanju slike kot izpraznjenega mesta brez spomina in zgodovine, niti nedolžnosti slikarske izkušnje, ki bi omogočala ugodje v varnem zavetju avtonomije umetniškega dela.«