Tema: Umetnost

»Kakor prevladuje spodaj telesnost in mir, ki prehaja v mir duha, tako vidiš, prevladuje spodaj senca, ki se proti vrhu umika svetlobi. Zgoraj preide v luč, večnost in brez madeža. Ali vidiš to stopnjevanje iz telesne mase v breztelesno duševnost. To je genialna enota različnih elementov.«

»izdal domovino«

»Gre za eno Warholovih največjih serij, ki pa je verjetno najmanj znana.«

»Slišal sem, da obstajajo, in srečal sem se s sedanjimi lastniki slik. Obiskal sem jih in bilo je izjemno doživetje.«

»Serija je osupljiv portret skupnosti v New Yorku v času, ko so transspolni ljudje še vedno doživljali veliko krivic in napadov.«

»Portreti nastali v času povečanega zanimanja za fluidnost spolov.«

»Umetnost vidi kot 'neoporečno zavedanje duhovnosti, zmožnosti vere, hrepenenja za Bogom.' Zmožnost verovanja je po njegovih besedah naša najbolj izjemna kakovost in le umetnost jo lahko ustrezno prenese v realnost.«

»Vendar kadar svojo potrebo po veri tešimo z ideologijo, takrat izzivamo nesrečo.«

»Z 'zahodno' umetnostjo je prvič prišel v stik na Documenti v Kasslu; po tistem je prijateljem menda priznal, da mora zdaj, ko je videl pokapljana platna Jacksona Pollocka, na novo razmisliti o vsem, kar ve o umetnosti.«

»Gerhard Richter je eden največjih umetnikov našega časa in ta pomembna razstava bo podala jedrnat pregled nad njegovim drugačnim in globoko privlačnim načinom dela.«

»Če hočemo razumeti Ulaya, potrebujemo veliko časa, morda kar vse življenje.«

»Imel sem neverjetno potrebo po raziskovanju lastne identitete, kar me danes ne zanima več, saj ji sploh ne pripisujem nobenega pomena.«

»Zares mislim, da sem v življenju rešil marsikatero situacijo - bodisi v profesionalnem bodisi zasebnem življenju - prav s pomočjo ranljivosti.«

»Zares mislim, da sem v življenju rešil marsikatero situacijo ‒ bodisi v profesionalnem bodisi zasebnem življenju ‒ prav s pomočjo ranljivosti.«

»Ostaja velikanska vrzel, ki je ne bo tako lahko zapolniti.«

»V življenju se lahko naučimo veliko stvari, vendar ne umetnosti. Norost, ki je potrebna, neizogibnost, ki nas ves čas pretresa. Tudi ko spimo, smo umetniki. Neizogibno je.«

»Upamo, da bo lahko razstava vrata odprla 17. marca 2020 oziroma takoj, ko bo mogoče.«

»Hvaležnost.«

»Ljubim umetnost Maurizia Cattelana, in resnično ljubim to instalacijo. Je zelo okusna.«

»Sem lačen umetnik in lačen sem novih interakcij.«

»Glazure, transparentni akril, nanos, vse skupaj je odraz nekega časa, neka intima, v kateri je mogoče videti zgodbo.«

»Ravno v teh norih časih na začetku 21. stoletja, v časih grandioznosti, vseh teh velikih besed, velikih slik, vsega tega bleščanja, tega kiča, vsega tega manipulativnega mehanizma celotne družbe liberalnega kapitalizma, v resnici pozabljamo, kdo sploh smo, kaj nas osmišlja, od kod prihajamo in seveda posledično tudi kam gremo.«

»Tukaj vse že cel dan vrvi od vznemirjenja. Toliko ljudi je prišlo uživat ob umetnini in jo fotografirat, čudovito je.«

»Res je škoda, ampak na žalost bi se to prej ali slej zgodilo.«

»Veliko izkušenj in intuicija – v tem je skrivnost.«

»Slikam samo na črna platna, ker lahko prepoznam tople barve – oranžno, rdečo, svetlo zeleno ... Slikam le takrat, ko je svetlo in sončno, ker lahko vidim sence. Ko je temno in sivo, jih ne.«

»Potem ju povežem – majhen kvadrat ob majhen kvadrat.«

»Z dotikom prstov začutim olajšanje, lahko prepoznam, ali gre za drevo ali sonce.«

»Letos bom dopolnil 77 let, tako da 33. razstava ne zveni slabo.«

»Poglej ga! Plastični žužek.«