»Ne, to mislim, da ni. Vršilstvo dolžnosti je institut, ki naj se uporablja samo v skrajnem primeru. To je izjema od ureditve natečaja, ki je celo ustavno predpisan. Gotovo je to silno neustrezna situacija in kaže na to, kako poskuša politika obvladovati policijo prav prek generalnega direktorja.«
»V tega pol leta si želimo spremeniti zakon o organiziranosti in delu policije in potem širimo nabor strokovnjakov, ki se lahko prijavijo za generalnega direktorja policije.«
»Že to krog inšpektorjev oziroma uslužbencev zelo zmanjša, saj se finančna preiskava izvaja izključno na generalnem finančnem uradu v sektorju za preiskave, kjer dela omejeno število zaposlenih. Samo ti bi lahko predlagali uporabo tega ukrepa.«
»Izjemno sva zadovoljna, da sva bila imenovana za evropska delegirana tožilca za polni mandat petih let in nama je bila s tem dana priložnost sodelovati v tem projektu. Evropskemu javnemu tožilstvu se zahvaljujeva za izkazano zaupanje. Ne glede na vse zaplete pri imenovanju pa se želiva predvsem osredotočiti na nadaljnje delo, to je pregon kriminala v škodo proračuna EU-ja.«
»Kot je dejal v izjavi za Radio Slovenija, si je slovenska stran več čas prizadevala, da se z evropskima delegiranima tožilcema čim hitreje in v polni meri vključi v delo EPPO-ja. 'Z današnjo odločitvijo se je to tudi uredilo.'«
»Gre pri vložitvi novele zakona za retroaktivno spreminjanje zakonodaje oziroma za spreminjanje postopka izbire tožilcev za nazaj. 'To je pa nedopustno.' Gre za vmešavanje v izključno pristojnost državnotožilskega sveta.«
»Zaradi poskusa političnega vmešavanja vlade v delo evropskega javnega tožilstva po t. i. poljski formuli, ki jo sodišče EU redno pošilja na smetišče zgodovine, bo verjetno podobne mednarodne pravne in politične blamaže deležna tudi Slovenija.«
»Postopek izbire je zaključen, vlada bo ti dve imeni poslala v Luksemburg, kjer bodo opravili dokončno izbiro, pojma začasnosti zakon o državnem tožilstvu ne pozna.«
»Uredba, ki ureja evropsko javno tožilstvo, prav nič ne predvideva nekakšnega začasnega imenovanja, tako da je to neka rešitev, ki je mogoče pesek v oči naši javnosti.«
»Mogoči sta dve rešitvi, bodisi da kolegij evropskega javnega tožilstva sploh ne bo obravnaval takšnega predloga, če je dan kot začasen, ali pa bo imenoval kar za trajno, za celoten petletni mandat.«
»Vsako leto pošiljamo na finančno upravo podatke za odmero davka, od l. 2013 dalje pa uprava ni odmerjala. Vsako leto je sicer podatke prejela, ampak odmere ni bilo. In ker ni bilo odmere, je občina menila, da je v tem delu oškodovana, zato je vložila tožbo proti RS.«
»Pravno ni dileme. Seveda bi se občina morala pogumno odločiti, morda iti v kakšen spor, tako kot je šla Postojna, ampak pravno dileme ni. Zdaj pa, ko je bila ustavna odločitev sprejeta, imajo občine boljši argument, ne bodo se več pravdale z ministrstvom.«
»Mi nismo imeli pravne podlage, da bi davek zaračunavali, po zakonu iz l. 1984 to ni bilo predvideno. Potem se je ta zadeva spremenila, ampak mi bi morali spremeniti odlok, za kar se pa nismo odločili, glede na to, da je bilo dogovorjeno od države, da bo zakon o nepremičninah zamenjal NUSZ.«
»Vlada seveda lahko spreminja ustanovne akte javnih zavodov, vendar mora to delati v javnem interesu, ne pa zato, da se doseže neki parcialni cilj ali celo morda zasebni cilj imenovanja nekoga na določeno mesto. Tako ravnanje je nekaj, kar se imenuje zloraba oblasti in je znano v literaturi.«
