Omemba: Mateja

»Živo se spominjam vsega, kot bi bilo včeraj. Spominjam se hodnika in piskanja naprav.«

»Na začetku sva z možem sebe postavila na stranski tir. Na prvo mesto sva postavila otroke in skrb za njih.«

»Kakšen je bil videti takrat, pravzaprav ne vem, sama sem ga prvič konkretno videla naslednje dopoldne.«

»Nikoli ne bom pozabila sprejema v porodnišnici, kjer so najprej rekli, da nimajo kaj, da pač otrok ne bo preživel, ker je res skrajno nedonošen.«

»Ko smo prišli domov, sva bila oba s partnerjem dobro podkovana tako s praktičnim znanjem kot z informacijami.«

»Doma je bilo noro, zaradi bolečin se ne moreš premikati, še piti ne moreš sam, ne moreš dihati.«

»Takojšnje olajšanje. Dobila sem masko s kisikom in ljudje tukaj so res fenomenalni.«

»Super so. Trudijo se, prihajajo z vseh koncev, a včasih jih ni dovolj. Ampak zelo dobro skrbijo za nas, imamo vse, kar potrebujemo.«

»Ja. Ne bom zanikala, da nisi utrujen, ampak mi smo tako vajeni. Enostavno se naravnaš v glavi, adrenalin naredi svoje.«

»Zdaj so se izkazale take potrebe, da jim vsaka roka pride prav.«

»Če je volja, je tudi pot. Glede na to, da imamo doma gostilno, sem vajena dan organizirati tako, da vse speljem.«