»Še več – zadeve so se poslabšale in žal eskalirale do te mere, da smo se morali odločiti za stavko.«
»Kot je dejala, se je del zaposlenih na RTV-ju uprl 'egoizmu, sebičnosti, deprofesionalizaciji, degradacij vseh vrst'.«
»Od sporazuma smo še zelo daleč, kdaj se celo zdi, da vedno dlje.«
»Nočna mora Televizije Slovenija traja že eno leto.«
»Ustvarjamo vsebine vse dni v letu, so le klik stran in za vedno dostopne na spletu.«
»Ne delamo za politiko, vlado, vodstvo – delamo za otroke in mlade. To je našo prvo, glavno in edino poslanstvo.«
»Nismo sami – tudi kolegi iz Evrope se zavedajo, da je javna RTV pomembna.«
»Kljub izrazito digitalizirani družbi je v predšolskem obdobju še vedno ključnega pomena veliko število raznolikih fizičnih dražljajev, praktičnih izkušenj in medosebnih odnosov.«
»Na nas, odraslih, je, da otrokom pokažemo, ponudimo in omogočimo vso paleto raznolikih doživetij, ki so ključnega pomena za njihov zdrav psihološki in telesni razvoj.«
»In prav to moramo pokazati in razložiti našim otrokom, jih na tem digitalnem popotovanju spremljati kolikor dolgo gre, se učiti tudi od njih (ker pogosto reči razumejo hitreje in učinkoviteje od nas) in ob tem z njimi početi še obilo drugih zanimivih reči.«
»Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s toliko generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev.«
»Tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo.«
»Ko sem bila majhna, je bila televizija črno-bela, risanke pa redkost. Zdaj so televizije velike skoraj kot filmsko platno, risanke so pisane in na vseh kanalih. Živ žav pa je, od nekdaj, samo eden. In neverjetno srečo imam, da lahko že strašansko dolgo uživam v njem. Kot igralka, prevajalka in režiserka. Uživam kot otrok. Čeprav sem že veliko dekle.«
»Lepo je biti eden tistih, ki učijo risane junake govoriti slovensko. Prijetno, kompleksno in odgovorno delo, saj lahko risanke odločilno vplivajo na otrokov kulturni in jezikovni razvoj in ostanejo globoko v spominu še v zrelih letih.«
»Verjamem, da risanke, ki jih gledamo v zgodnji mladosti, oblikujejo del naše osebnosti in da se lahko vpišejo v biografijo vsake ideje, ki jo ustvarimo pozneje v življenju ali pa vsaj ostanejo prijeten spomin, ki nas spremlja skozi vse življenje.«
