Omemba: Bojana

»Ptica roparica zaokroži čez nebo. Prameni šibke svetlobe se začnejo plaziti skozi gozd, žarki jutranjega sonca prodrejo med drevesa in osvetlijo truplo ženske, ki leži na tleh. Z njenega obraza strmijo volčje oči, z njenih ust režijo volčji zobje.«

»Vendar mu je, čeprav je začasno ozdravljen odvisnosti od iger na srečo in alkohola, 'v zgubanem tkivu pod lobanjskimi kostmi že vznikala misel na to, da je sreča le hoja po tankem ledu, ki lahko vsak trenutek poči, on pa se bo znašel v temnih vodah, kjer ga bo znana sila znova potegnila proti dnu'.«

»Tudi njegovo mlado ženo Maro, ki je moževo drogiranje ne moti, 'ker pač mora jemati drogo, to so stvari, ki jih vzameš v zakup', so zaznamovala leta v psihiatrični ustanovi, kamor so jo vtaknili, ker je nenehno risala votline in volkodlaka, ki posiljuje njeno mamo.«

»Pa še reže se, Mišo, in seksa z napihljivo lutko.«

»Vse študije namreč poudarjajo, da je zgodnja obravnava ključnega pomena.«

»Izkazalo se je, da sva oba raziskovala na lastno pest in prišla do enakega zaključka – sumiva na avtizem.«

»Avtizem za naju nikoli ni predstavljal nečesa, kar bi nama uničilo življenje, ampak nekaj, kar nama ga bo obogatilo.«

»Ne morem opisati čustev, ki me takrat prevzamejo. Zdaj bi obžalovala, če bi ostala pri odločitvi, da bo Boris edinec.«

»Moj otrok je zame popoln, tak kot je. Avtizem je samo del Borisa, Boris je veliko več kot avtizem.«

»Za temle zidom, ki deli Evropo, ki je simbol in trdna meja hkrati, se dogajajo najbolj hitre, najbolj vrtoglave spremembe, kar jih pozna povojna zgodovina Evrope.«

»Veselje je bilo neverjetno kratko, samo bežno, samo trenutek med zaprtostjo in žičnatimi ograjami in streznitvijo, evforije zdaj ni več.«

»Ampak v ’zloglasno DDR’ ste vendar prispeli in uspelo vam je celo ujeti nekaj prizorov znamenitih leipziških demonstracij.«

»Še in še zmeraj se praska po glavi, ko me zagleda. Toliko denarja je pobral, da mu je še vedno nerodno, kadar me zagleda.«

»Vse, kar sem v Rimu res vrednega dobil, je bilo zahvaljujoč njemu.«