4. avgust 2021
»zarasli z jezikavimi izmišljijami // se važno otepamo z dozorelostjo / in stikamo za založenimi slepili, / da bi zjecljali, zakaj smo postali, // kar smo, in kako smo ostali pred/ iztekom trajanja globoko v sebi / samo malo večji otroci.«
Bojan Sedmak razmišlja o odraslosti in otroštvu ter njuni povezavi.
3. avgust 2019
3. avgust 2019
3. avgust 2019
»Ko greš z besedo na sprehod / pa zaideš v tako imenovano / cono jezika med zunaj in not / zagledaš lestev prislonjeno na zid / ki ločuje budnost od sanj / pa kot da je tam nanjo nekdo pribit / in se ti zazdi to kul in fajn / … / ko hip nato glej ga no o haj / stopi z nje sam wittgenstein.«
Bojan Sedmak v pesmi o Wittgensteinovi filozofiji uporablja simbol lestve za ločevanje realnega od imaginarnega.