»Tukaj bomo mi tisti, ki bomo skrbeli, da bo ta lepa država ostala vrt pod vrhom Evrope, temeljila pa bo na znanstvenih izhodiščih.«
»Znanost je dolgoročna dejavnost, za kar je potreben mir ... V resnici smo kot kakšni nomadi, ki skačemo s projekta na projekt. Ogromno časa porabimo za projektne vloge, za administracijo in pridobivanje projektov.«
»Zakaj se država tako otepa svoje vloge pri financiranju znanosti, saj je Slovenija v želji po financiranju znanosti od gospodarstva 'šla še dlje od najbolj kapitalističnih držav'.«
»Glede na njihovo pripravljenost na tovrstno sodelovanje ter dosedanje izkušnje z razvojem umetnosti s superračunalniki sva s Špelo k sodelovanju povabila še evropski ECMWF, ter predlagala projekt z okoljsko tematiko.«
»Če bomo imeli več sredstev, boljše razmere za delo in boljšo infrastrukturo, upamo, da bomo dobivali tudi več tujcev v Slovenijo, kar je izredno pomembno, saj brez sodelovanja s tujino in izmenjave ne moreš biti konkurenčen.«
»Vsa glavna področja, ki jih imamo ‒ prvo je področje fizike in reaktorske tehnike, drugo kemije, materialov, biokemije in okolja ter tretje področje informacijske in komunikacijske tehnologije, kamor sodita tudi robotika in avtomatika ‒ so na svojih segmentih izredno kakovostna. Če niso kvalitetni, jih tukaj ne bi bilo.«
»Lahko rečem, da je inštitut po nekih merilih Evropske komisije med 50 najbolj iskanimi raziskovalnimi institucijami v Evropi. Glede na svojo velikost, glede na to, da smo manjši od marsikaterega nemškega, francoskega, italijanskega inštituta, smo praktično v samem vrhu glede obsega evropskih sredstev, ki jih pridobimo.«
»Problem je v tem, da je svet šel naprej. Nihče nas ne čaka, nikomur se ne smilimo, tudi revnejše države od nas so ves ta čas močno vlagale v infrastrukturo in v kadre, medtem ko smo mi to zanemarili.«
»Potreben je koncept razvoja Slovenije, ki bo temeljil na znanju, ne pa na množični proizvodnji cenenih izdelkov, za ta koncept pa je potrebno delati celovito. To ne gre od danes na jutri, na žalost smo v zadnjih 10 letih kar precej zaostali za našimi konkurenti.«
»Predvsem o prihodnosti z roboti, o simbiozi človeka in robota, s ciljem, da ozavestimo ljudi o pomenu znanosti in znanstvenega raziskovanja ter znanstvene etike za bodoče generacije.«
»V Sloveniji je prekarnih predavateljic za dve tretjini več v primerjavi z moškimi, medtem ko je v Evropski uniji 'samo' za eno tretjino več prekarnih predavateljic kot moških.«
»Z večjo vključenostjo žensk lahko izkoristimo večji del talentov človeštva, ženske pa na marsikaterem področju prinesejo tudi drugačen uvid v znanstvene probleme in pristope k njihovemu reševanju.«
