»Razstavljena dela niso ne balzam ne kozmetika in tudi anestetik ne. Gre za izkušnjo roba, ki ga ni mogoče izkusiti v družbi prijateljev ali stanovskih kolegov. To je lahko izključno umetnikovo lastno izkustvo in le iz takšnega izkustva lahko nastanejo resnično dobre in trajne umetnine.«
»Kljub konceptualističnim in postmodernističnim prvinam se nam prikazuje kot klasik in spreten obrtnik, kot čuteč individuum in estet, ki prisluškuje kozmičnemu stvarstvu, se mu čudi in dopušča, da zasije skozi barvit, optimističen izraz.«
»Gre za neke vrste strategijo, kako ljudi, ki se sicer sami ne bi načrtno odločili za obisk kakšne ustanove za sodobno umetnost, zbližati s tovrstnimi umetniškimi stvaritvami in nemara vzbuditi zanimanje tudi za naprej.«
»Pri ustvarjanju svojih arhivov sami določajo ključe, s pomočjo katerih se odločajo, kaj ohraniti, kaj zavreči, zbrani material pa subjektivno interpretirajo, urejajo in prevajajo v dela.«
»Teja Miholič beleženje svojega vsakdana prepušča naključju – v obdobju od septembra 2018 do aprila 2020 je v svoj 'arhiv diptihov' vnašala krajše osebne zapiske vsakič, ko je na ulici naletela na zapuščen stol.«