»Vemo, da imajo ljudje iz nekdanje Jugoslavije težave s pridobivanjem dovoljenj za delo in bivanje, jezikovnimi tečaji in podobno, z iskanjem stanovanja, primernega bivališča, šefi v službi, stanodajalci in drugimi. Ampak vsaka od nas novinark, da preživi, je nekje drugje redno zaposlena ali pa opravlja še druga prekarna dela.«
»Če se ne motim, smo začeli februarja, mene pa so doleteli izbrisani. Pripravljala sem prispevek o predstavi Oliverja Frljića, ki je v gledališču v Kranju ustvaril predstavo o izbrisanih. Prispevek je bil dolg kar štiri minute. Mislim, da nikoli pozneje nisem pripravila tako dolgega prispevka!«
»Vsakič znova presenetijo z izbiro gosta. Mogoče si slišal zanj mogoče ne, ga pa spoznaš. Odlični ljudje – talentirani, nadarjeni, delovni. Slovenija ima izredne ljudi, ampak ima tudi prišleke, ki so se integrirali in so odlični.«
»Čezmejna filmska kultura se je razvijala kot rokenrol. Začela se je kot nekaj perifernega, marginalnega in obrobnega, nato pa zlagoma osvajala regionalni in nacionalni teren, nenadoma preplavila osrednje filmske institucije in sama postala glavni tok. Ključno je vplivala na odnos do filma v Sloveniji in se vključevala v dogajanje v širši regiji Furlaniji - Julijski krajini.«
»Velikokrat se sprašujemo, ali smo samozadostni na področju mleka, mesa in zelenjave? Ampak ali smo samozadostni na področju avdiovizualnih vsebin?«
»V tridesetih letih nismo prišli do nikakršnih rešitev. Edina pozitivna, ki jo poznam, je bila od Rudija Šeliga, ki je bil na začetku devetdesetih let predsednik Programskega sveta RTV.«