Ključna beseda: starši

»Seveda ob predpostavki, da dovolj spi, se zdravo prehranjuje, razvija odnose z bližnjimi.«

»Pri sprejemljivem vedenju lahko na primer zelo dobro uravnavamo to, kar je treba narediti, in to, kar nam je v užitek.«

»Da je tolikšna količina teh vzorcev, je samo posledica, da jih je lastnik tukaj zapustil, na naši lokaciji. Ostali so zapuščeni v naših prostorih.«

»Dobro vprašanje. Ali je bila to delati naša dolžnost? Ne. Ali smo lahko? Naj reče, da nismo. Pravne podlage za to ni.«

»Tudi jaz ne poznam še vseh stroškov, ampak vam naštejem: cena elektrike, plina, kalibracija vseh inštrumentov, obnovitev sistema za vzdrževanje.«

»V bistvu mi nalagajo odgovornost, da jaz sprejmem odločitev, ali je uporaba teh podatkov dopustna. Kaj me čaka?«

»Lastniki Biobanke so se šli, temu bom rekel srbska posla, z nekimi klinikami v Beogradu. Kje je poniknil denar? Ne vemo. To je klasičen primer napol kriminalne zgodbe, kjer so vsi tiho. Ne vem, ali čakajo ali drug na drugega prenašajo odgovornost. Starši se dejansko počutimo popolnoma zapuščeni s strani države, s strani JAZMP-ja.«

»Ponuja se marsikaj. Verjetno bo v prihodnosti marsikaj mogoče. Ampak trenutno je to pač neka dota, neka bianko menica, nekaj na zalogo, kar morda nekoč bo prišlo kaj v poštev. [...] Jaz vedno rečem, kredita za to – prosim – ne jemljite.«

»Ker je od mene nenehno zahtevala več, sem bil jezen nanjo. Njeno vedenje je vplivalo name, da sem storil, kar sem.«

»Če ne bi imel očetove pištole, tega ne bi storil.«

»To je bilo eno najstrašnejših sojenj, ki sem se jih udeležil v svoji karieri, bilo je težko.«

»Moje mnenje je, da bo njegovo današnje pričanje vodilo do obsodb.«

»Noben postopek ne bo razkril tistega, kar vse zanima – zakaj se je zločin zgodil.«

»se matične celice shranjujejo 22 let od rojstva otroka, brez dodatnih stroškov, seveda«

»Upam in verjamem, da se bomo povezali in poiskali pravne možnosti. /.../ Hkrati pa tudi ne bomo dopustili, da nas še enkrat bremenijo stroški za isto storitev, ki smo jo že pošteno plačali«

»Nismo pravni naslednik Biobanke, z njo nimamo poslovnih povezav. Iz naslova pogodb, ki so bile sklenjene med strankami in Biobanko, nismo nikoli prejeli nobenih finančnih sredstev.«

»Podjetju Biobanka smo zaupali. Ne moremo dojeti, da gre tako podjetje v takšne finančne mahinacije«

»Najprej povem, kaj od njih pričakujem in da v prvi vrsti zahtevam spoštovanje. Ne le do mene, tudi do sošolcev.«

»Želim slišati, kaj pričakujejo, kaj si želijo.«

»Spodbujam jih, naj ne bodo tiho, naj govorijo pa četudi z napakami.«

»Tega ne prenašam, da se nekdo drugemu smeji, ker je naredil napako.«

»Želim si predvsem uspešnega sobivanja, spoštljivega sodelovanja in spoštljive komunikacije.«

»Mislim, da bi se nam moralo malo bolj zaupati pa bi nam tudi otroci bolj zaupali.«

»Ne psihologinja ne jaz policije nisva kontaktirali. Kot je v navadi, je psihologinja v poročilu, ki mi ga je predala, dala v razmislek, ali naj obvestimo starše. Zato je bila podana odločitev, da čim prej pripravimo poročilo in obvestimo starše in učitelje z namenom, da je dogodek, kot je bil opisan s strani deklice, ne dobiva še dodatnih dogodkov, ki bi jih nekdo drug dodal, in da se seznanijo starši in zaposleni z domnevnim dogodkom.«

»Svet OŠ Brezovica ocenil, da ravnateljica ni spodbujala sovraštva.«

»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«

»To so lahko učenci, ki so pri učiteljih zelo priljubljeni, na zunaj ne kažejo znakov nasilništva. Ti vodje imajo pomočnike, po navadi kake tri dobre prijatelje, ki jim stojijo ob strani, se dobro počutijo v njihovi družbi.«

»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«

»Strah, kaj se mi bo zgodilo jutri, in osramočenost, da si ne morem pomagati sam.«

»Veliko staršev ima superiorno mnenje. On je čudovit nogometaš, pa v šoli je tak, hvalijo svojega otroka in ga poveličujejo.«