Ključna beseda: slovenski film

»Pretanjen scenarij, pogumna kamera in odlična režija nas popeljejo na napeto filmsko potovanje glavne protagonistke in njenega partnerja.«

»Psi brezčasja so bili na neki način metanoirovski film: tudi liki sami so se zavedali, da so del noirovskega filma.«

»Tudi v igralskem pogledu je bilo pri Psih brezčasja zavedanje žanra veliko večje: moj lik je bil že mejno stripovski in linearen.«

»Čeprav so replike morda oluščene in stripovske, npr. 'Ta psiho je zgodovina', se jih ne smeš lotiti, kot da gre za stripovske oblačke.«

»Že v osnovi smo se poigravali z idejo, da te nekdo vpelje v zgodbo, nato pa ga nekje na sredini izgubiš.«

»Iskreno povedano: nobenega pritiska ne čutim. Čisto mogoče pa je, da je to posledica moje mizantropije oz. tega, da sem nesocializiran. Svojo pot grem in to je to.«

»Tam je šlo bolj kot za dobesedni jez za tisti metaforični jez, ki ga prebijemo s tem, ko govorimo, ko na dan izpustimo potlačene resnice.«

»Na neki točki sem jo začel brati skozi prizmo svoje lastne izkušnje in v njej začutil osebno sidrišče.«

»Sam nisem šolan snemalec in primeren se mi zdi Matjažev opis najinega skupnega dela – žlahtni amaterizem.«

»Med svojimi raziskavami sem hodil po vaseh ob meji in dobro spoznaval tudi Benečijo.«

»Tretja zlata rola in 75.000 gledalcev, vse to mi veliko pomeni. Zadovoljen sem in ponosen, ker je Gajin svet dokaz, da je mogoče z žanrskim filmom nagovoriti široko občinstvo, ga zabavati in se ga dotakniti ter obenem odpreti pogovor o zelo resni in nevarni temi – o spletni zlorabi otrok in mladostnikov.«

»Upam, da bodo potencial Gajine zgodbe prepoznali tudi na TV Slovenija in Slovenskem filmskem centru, ki prav v teh dneh odločajo o sredstvih za Gajin svet 2.«

»Namreč, kakor je ponovil že v številnih intervjujih, se je scenarija in poskusa njegove realizacije prvič lotil že skoraj pred dvema desetletjema, a takrat odločevalci zanj še niso hoteli slišati.«

»Delo je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejelo več vesen, od vesne za najboljšo žensko glavno vlogo, v kateri se je s svojo zadržano, a v silovitosti čustvenega izraza postopno stopnjevano igro izkazala Judita Franković Brdar.«

»Pomembno je najti 'znamko'«

»Je resnično udaren filmar, je raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza, a tudi prezrtih družbenih skupin, manjšin ter skritih dimenzij pomembnih gibanj in osebnosti v slovenski kulturi.«

»Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu.«