»Vse skupaj je postalo minsko polje. Slike, za katere obstaja dvom, se še vedno predstavlja kot Goyevo delo, pa naj bo to namerno ali nenamerno. Vsi si želijo, da bi šlo za originale.«
»Težave se zavedamo že dolgo. Že dalj časa se zavedamo težav, a zdaj mora vsak zase opraviti potrebne analize. Skoraj vsak muzej, ki ima kakega Goyo, ima tudi kakega problematičnega Goyo. Raztreseni so vsepovsod. V nekaterih primerih gre zelo očitno za ponaredke poznejšega nastanka, drugod pa za dela mojstrovih pomočnikov.«
»Odgovor je jasen: Goya, tako kot večina velikih umetnikov, je imel atelje s pomočniki, kar pomeni, da so bila številna platna v tem ateljeju delo drugih rok, a v javnost so jih seveda brez izjeme pošiljali z Goyevim podpisom.«
»Če se izkaže, da je slika delo pomočnika, njena vrednost seveda strmoglavi. Slikarji v senci velikih mojstrov lahko posnemajo njihovo motiviko, slog, uporabo barve, a končni izdelek nikoli ni prežet z individualnostjo in močjo izvirnega ustvarjalca.«
»Ko se je konj, nekoč plemenita in človeku izjemno vredna žival, umaknil parnemu stroju, je njegova vrednost padla. Danes ga uporabljamo samo še za zabavo, rekreacijo in klobase. Danes vrednost pada človeku.«
»S tem postopkom dobiš osnovni abstrahirani svetlostni in barvni odtis oglasnega letaka, izračunan s pomočjo povprečja in združevanja med posameznimi točkovnimi slikovnimi enotami.«
»Beremo jih lahko kot koncentrične kroge ali pa kot krožnico, ki v spirali navidezno izginja v neskončnih razsežnostih prostora, s čimer spominja na simbolno predstavitev časa.«
