Ključna beseda: skupnost

»Ustava rastlin pravi tako: Mi smo živali in mislimo, da smo najpomembnejša živa bitja na svetu.«

»Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prepoznala potencial, da bi podprla strategijo Grean Deal.«

»Gre le za to, ali krizo prepoznamo in občutimo kot krizo.«

»Ustava rastlin poziva k vrnitvi k paradigmi, da ni pomembno le, da naravi ne škodujemo, ampak da naravo čutimo.«

»Moje mnenje je - ampak to je moje osebno mnenje, ki nima nič opraviti s komisijo -, da je glavna vrednost NEB v ideji, da o stvareh ne moreš govoriti ločeno.«

»Kaj če bi torej začeli razmišljati na ta način?«

»Gre za iniciativo, torej sklepam, da nič, kar je povezano z njo, ni pravno zavezujoče.«

»Ljudje smo kompleksna bitja in imamo določeno identiteto, ki se lahko spreminja.«

»Zagotovo pa živimo v času, ko prepoznavamo, da živimo v kompleksnem okolju.«

»Na nek način naš način razmišljanja vnašamo v naravo.«

»V primeru rušilnega potresa se lahko najprej umaknete pod mizo, a kot skupnost bodo ljudje preživeli in se iz kaosa 'izkopali' le, če bodo sodelovali.«

»Gre torej za idejo, da zasledujemo realizacijo mešanice vseh treh vrednot.«

»Ustanova mora razviti strategijo, določiti svoje prioritete, razviti strateško razmišljanje.«

»S poudarjanjem odgovornosti do okolja pogosto ciljamo na posameznika.«

»V resnici velikokrat nimamo izbire, zato pogosto pride do odpora ali pa občutka nemoči.«

»Največjo odgovornost za izpuste namreč nosijo stvari, ki so sistemsko lobirane in imajo več kapitala, kot pa imam jaz izbire.«

»Zato se mi zdi edina prava rešitev skupnostna rešitev.«

»Vroče mi je v hotelski sobi.«

»Situacija je brezizhodna.«

»Sanje so toliko bolj velikopotezne, ustvarjalne in strastne, kolikor bolj so nedosegljive.«

»Vse se je začelo z mačkom.«

»To je velika poplava, pravi vesoljni potop.«

»Razmišljati o skupnosti in sodelovanju. Kakšno povezavo imata pojma z (likovno) ustvarjalnostjo? Kako ustvarjalnost vpliva na doživljanje določene aktivnosti v skupini?«

»Premakniti umetniško prakso iz osame ustvarjanja in umetnostni prostor dojeti kot točko srečevanja in sodelovanja sta bili osnovni izhodišči, ki sta definirali tokratni poziv ustvarjalkam in ustvarjalcem Društva likovnih umetnikov Maribor.«

»življenja kvir oseb, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta, v katerega so večinoma postavljene.«

»Navajeni smo na zahodne, evropsko-ameriške koncepte kvirovstva, kot da kvir ljudje ne obstajajo drugje.«

»V osnovi sem hotel posneti zgodbo o življenju kvir ljudi, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta.«

»Vsakdanjost ljudi v resnici ni socialna realistična drama.«

»Izhajamo iz vprašanja: Kako lahko spoštujemo zgodovinsko temo, s katero se lahko izvajalci povežejo tudi na osebni ravni? Za nas mora biti pogled tistih na odru v stiku s pogledom gledalca, da bi ga popeljali v intimni prostor odnosa, znotraj katerega razvijamo naš koncept bivanja na meji, na kraju neznanega, na kraju, kjer ni voditeljev, na kraju dialoga.«

»Hrepenenje po skupnosti, obči človeškosti. Brez meja. Izhajajoč iz osebnih spominov in zgodovinskih pričevanj o vsakdanjih dejanjih poguma in iznajdljivosti, majhnih uporih v majhnih užitkih s tihotapljenjem vsakdanjih dobrin, kot so cigarete, revije ali kavbojke – in zastavljanjem telesa – čez mesto, ki ga deli zgodovinska meja – in politični sistem.«