Zdaj govori potnica

»V sklopu abonmaja Škratkin abonma bomo poskrbeli za premiero plesne predstave Mišja šola.«

»V sklopu abonmaja Škratkin abonma bo premierno uprizorjena plesna predstava Mišja šola.«

»Najprej smo tri ure leteli nad Dubajem, nato, ker nam je zmanjkalo goriva, pristali na pomožnem letališču v Dubaju, ker letalo ni moglo pristati na mednarodnem letališču. Potem pa smo še pet ur sedeli v zaprtem letalu, ker so mislili, da bomo lahko vseeno odšli na mednarodno letališče, ki je 15 minut letenja stran. Sledil je nov udarec: zmanjkalo je elektrike in posledično smo ostali brez prezračevanja, bilo je grozno. Iz letala nismo smeli, le odprli so vrata, da bi vsaj malo zraka prišlo noter, a upoštevaje, da gre za veliko letalo, se to seveda ni zgodilo.«

»Bil je en zaposleni, ves nasmejan, ki je govoril, naj čakamo. To je bilo to.«

»Nikdar ne veš, ali boš dobil vizum za en mesec ali šest mesecev. Gre za povsem arbitrarno odločitev. Finančno in psihično je to zelo stresno.«

»Za druge ljudi so potovanja tako preprosta. Sama pa se ne morem kar izmisliti konec tedna, da se usedem na vlak in grem malo v Francijo.«

»Čudno in ponižujoče je spraševati, koliko denarja zaslužiš.«

»Če se bo več ljudi vozilo z vlaki, bodo države mogoče več vlagale v mednarodni železniški promet.«

»V predoru za vzdrževanje je bilo strašljivo, kot v filmu o katastrofi.«

»Tako zelo sem ga pogrešala. Tega potovanja sem veselila že zelo dolgo.«

»Hitro je prišlo. Ko se veseliš nečesa, hitro pride.«