Ključna beseda: razstava

»Od kod, kam, kdaj, kako, zakaj so le nekatera osnovna vprašanja, ki si jih zastavlja, ko se srečuje z ljudmi, ki so se preselili iz domačih krajev v drugo okolje.«

»Zatakne pa se pri oblikovanju nove identitete.«

»Fotografija v svoji moči in energiji zapisa želi doseči, da si gledalci zastavijo podobno vprašanje.«

»V posebno čast mi je, da lahko danes odprem to potujočo in edinstveno dvojezično razstavo, ki je prek Slovenije, Češke, Slovaške in Švice prispela na Hrvaško.«

»Vedela je, kako se tržiti.«

»Andante con moto v postavitvi Duše Jesih, sledi adagio pri Manueli Toselli in nazadnje Pallijev presto.«

»Glasbena izvedba je dodana vrednost, ki še poudarja muzikalnost celote.«

»Razredčeni zvoki Sandra Carte, razpotegnjeni na ritmični osnovi, ki spominja na srčni utrip, ustvarjajo zgoščeno tišino, imploziven zvok, ki šume življenja vpije vase, jih prečisti ter jih nato vrne skozi živ, gost, bistven, vseobsegajoč dih, kakršna je ne nazadnje abstrakcija razstavljenih del – čista in stroga, a prežeta z obstojem.«

»Lahko rečemo, da je to edinstvena razstava o van Goghovem zadnjem obdobju oziroma njegovih zadnjih 70 dneh.«

»Za Staša Kleindiensta proces slikanja, kot pravi sam, predstavlja neverbalen način poizkusa razumevanja sveta, nekje med mislijo in občutkom, v katerem raziskuje, kako upodobiti neubesedljivo.«

»Avtorica razstavo razume 'predvsem kot poklon besedilom, ki so služila kot izhodišča; kajti tako besede kot podobe so nenadomestljive in ne izrekajo zadnje besede, so povabilo v dialog.'«

»Prvo poslanstvo besedil – leposlovnih, humanističnih in novinarskih – je 'ujeti oko gledalca, v njem prebuditi radovednost in ga pospremiti na pot branja. Vendar želijo tudi same podobe postati zgodbe, osvobojene okvirov besedila.'«

»Globalno prepoznavni simboli nagovarjajo najširši krog, element nepričakovanega pa jih premakne na novo raven in odpre polje še neprepoznanih asociacij.«

»Vizualna umetnica Samira Kentrić, rojena leta 1976 v Ljubljani, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.«

»Zanimajo jo usode ljudi v stiski zaradi političnih odločitev, 'na katere nimajo vpliva, in nezdravih tradicij, ki še vedno določajo naša ravnanja.'«

»Vsa razstavljena dela temeljijo na ideji gledanja skozi okno.«

»Kar predstavljam, je iluzija in prekrivanje, dejanska okna izkoriščam za lastno postavitev.«

»Plastenje in prekrivanje je že dolgo del mojega ustvarjalnega procesa.«

»Čeprav risba deluje že skoraj fotorealistično, je realizem zgolj osnova, ki jo skozi delovni proces prirejam in oblikujem po svoje.«

»V mnogih artefaktih se reflektirajo premisleki o posameznikovi vlogi v družbi ali odnosu do okolja.«

»Pri tem ni občutiti avtorjevih sodb, moralk in enoznačnih zaključkov.«

»Prej kot kritika je v ospredju ustvarjalčeva osebna izpoved, ki je podana s tankočutnim likovnim jezikom za oblikovanje primarno estetske plati umetnine.«

»Avtor spajanje nepričakovanih in ekstremnih situacij ter ujetost med realnim in imaginarnim ilustrira s formulirano shemo kvazisinhronih figur, ki se iz portretov spreminjajo v karikature, distinkcija med konceptom feminilnega in maskulinega pa doživi izrojen kolaps, definiran z upodobljeno perverzijo, erotizmom in naborom po platnu raztrošenih falusov in vulv.«

»Nekatera naselja, zamišljena kot tista prva res kratkoročna rešitev, še vedno stojijo; razstava govori o njih, njihovih otrocih, zdaj tudi že vnukih, ki se ne morejo vrniti na svoje domove in ostajajo ujeti v tem vmesnem, začasnem, a v resnici dokončnem prostoru.«

»Zaznamovani s travmo ostajajo brez upanja na spremembe in na možnost življenja v skladu z lastnimi potrebami in vrednotami.«

»Kako so temnejši dihurji pribežali v deželo svetlejših dihurjev in kaj vse se je moralo zgoditi, da so lahko sklenili prijateljstvo.«

»njegove različno nastale ilustrativne risbe s svinčniki, peresi, čopiči in kredami sledijo odkrivanju pripovedi, ki jim je namenil svojo osebno upodobitev.«

»večinoma lušči bistvo, ki se tihotapi iz njegove notranjosti. Prav zato so nekatere njegove ilustracije tako močne, da zadenejo bralca enako kot pripovedi ali verzi, ob katerih so nastale.«

»Pogosto slika, kip ali instalacija potuje iz prostora v prostor – atelje, stanovanje, muzej, depo, prevozno sredstvo, razstavišče, morda spet v atelje ali drugo delavnico.«

»Čeprav umetnini zagotavljamo docela profesionalno ravnanje in maksimalne prostorske pogoje, ji usedline časa ne prizanašajo.«