Ključna beseda: oskar

»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«

»Nad vsem tem pa po njegovih besedah lebdi Maradona, za 'katerega se je zdelo, da vzdržuje življenja vseh v Neaplju ali vsaj mojega'.«

»Nekaj let sem očeta prosil, da me pusti na gostovanje mojega ljubega kluba Napolija, a me je zavračal, ker sem bil premlad. Tisti usodni dan pa mi je vendarle dal dovoljenje, tako da nisem odšel s starši, ampak na tekmo.«

»Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«

»Vsakdan dementnega, a zelo živega protagonista.«

»Najslabši vohun na svetu.«

»Lik Sergia se od poklicnega vohuna počasi levi v polnokrvnega člana skupnosti.«

»Čeprav je v jedru njegovega bivanja v domu laž, pa so odnosi, ki jih je spletel v tem času, še kako resnični.«

»Vsi imamo pravico, da smo tudi videni in slišani, sicer je nemogoče živeti. Imamo pravico biti ljubljeni in uresničevati svoje sanje.«

»Na svojih plečih je moral nositi težo tega filma, kar je opravil z resnostjo, nepopustljivostjo in strastjo, ki jih ne bom nikoli pozabil.«

»Kot igralka, ki šele začenja svojo pot.«

»Upajmo na najboljše. Ne vem, kaj naj rečem. Sploh ne želim razmišljati o tem; bomo videli.«

»V filmu pravljično oživijo poetična narava Benečije ter zgodbe ljudi, ki še vedno uporno naseljujejo odročno obmejno pokrajino, pa tudi vseprisotne sledi in spomine po tistih, ki so že odšli z željo po boljšem jutri.«

»Božič v filmu izkazuje zrelo, a hkrati sveže in poglobljeno razumevanje filmske naracije, ki je pri ustvarjanju filmskega prvenca redko videna.«

»Menim, da resnična poezija tega filma ni v absurdnem dogajanju kot takem, ampak v sopostavljanju teh dogodkov z obscenostjo in tragedijo.«

»Najdražji Jirka, zahvaljujem se ti za sleherni dan, ki sem ga lahko preživela s teboj. Vsak je bil izjemen. Hvaležna sem tudi za pretekla tri leta, ne glede na to, kako težka so bila.«

»Poročila sem se prva, osvojila oskarja prej kot Olivia, in če še umrem prva, bo nedvomno razkačena, ker sem jo tudi v tem prehitela.«

»Da prejemam to čast na svoj 101. rojstni dan, je zagotovo najbolj zadovoljujoče darilo.«

»Vsi moramo umreti. Tega se pretirano ne bojim. Z bojaznijo pa me navda misel, da bi odšel pred ženo in jo pustil samo. Ali obratno. Idealno bi bilo, da bi umrla skupaj.«

»Pol za vas, pol zame.«

»kdor postavi zaslužek pred pazljivo ravnanje z materjo naravo, bo požel predvsem sadove njene jeze.«

»Mi boš kdaj odpustila?«

»Naloga umetnika je bila po njegovem prepričanju predvsem to, da nikoli ne odvrne pogleda.«

»Če dobro razmislim, je edina tema, ki se je lahko spomnim, pravzaprav vprašanje: zakaj ne morejo biti ljudje srečnejši skupaj?«

»Ne morejo preživeti brez laži, ob katerih se lahko počutijo, da so boljši ljudje, kot v resnici so.«

»Z globoko žalostjo sporočamo, da je ponoči zaradi posledic kratke bolezni preminil Danny Aiello, ljubljeni mož, oče, dedek, igralec in glasbenik.«

»Michael Corleone vas pozdravlja!«

»Kaj drugega se v tem ponavljanju življenj prenaša iz generacije v generacijo, od staršev na nas in od nas na naše otroke, če ne brezkončna neprekinjenost bivanja? S hišo, vrtom in povsem običajno družino sem želel vzbuditi občutek tega velikega bivanjskega kroga in kroga življenja, ki ga tkemo vsi, vsak posebej.«

»In čeprav film morda na zunaj ni nič senzacionalnega, je izraz moje globoke osebne želje.«

»Ne glede na to, kar ti rečejo - ženske smo vedno same.«