»Živimo v času, ko nam, skritimi za ekrani, utripajo možgani. Bolje bi bilo, če bi pogledali v oči in prepoznali drug drugega, da bi nam v skupnem ritmu utripala življenja.«
»Ne dam vedno sola prvi violini ali solo violi, ampak imajo kratke sole vsi po vrsti, tudi dvanajsta violina, sedma viola, sedmi violončelo in sem se igrala s tem individualizmom v orkestru, nisem šla samo po postavljeni hierarhiji, ki jo poznamo, in vključila tiste glasbenike, ki so pri standardnih delih bolj v ozadju.«
»Leta 1989 ustanovljeni punk-kabarejski zabavljači so se tekom obstoja uveljavili kot ena najbolj posebnih in provokativnih zasedb dandanes, v svojo glasbo pa spretno vpeljujejo doživeto pripovedništvo in cirkuško razburljivost.«
»Pri tem bodo njihovim najbolj znamenitim pesmim družbo delala nova presenečenja, vse seveda podano z dobršno mero značilne lilijevske izzivalnosti, pikrosti, brechtovske teatralnosti in sugestivnega hedonizma.«
»V projektu, ki je bil v zadnjem letu predstavljen na več koncertih, je združil svoje avtorstvo z mlajšo in srednjo generacijo izvrstnih glasbenih virtuozov in improvizatorjev, ki so se že uveljavili kot solisti ali/in avtorji.«
»Tako nastaja glasba, ki navdušuje z značilno Brizanijevo glasbeno iskrenostjo, ki izhaja iz romske tradicije, tokrat sloneče predvsem na improvizaciji flamenka, obogateni z elementi džeza, ter jo oblikuje in karakterizira umetniški individualizmem sodelujočih glasbenikov. Vsekakor pomembna obogatitev slovenske glasbene ustvarjalnosti.«
»Dolgo časa se je zdelo, da se iz njih nikoli ne bo prebudil, dokler ga splet dostopnosti in naključij ni iztrgal iz spomina ter skozi časovno zanko pripeljal na filma Tehnika ljudstvu in biografijo Električne sanje.«
»To ga je spodbodlo, da je začel snovati, povezovati analogna in digitalna vezja v male elektronske zvočne simfonije, v katere je vkomponiral nekaj njemu klasičnega vesoljskega futurizma – Spiral Galaxy, Alien, Space Cowboy – s človeškim obrazom – Human Age.«
»Na eni strani črpa iz tega širokega osvobojenega zvočnega diapazona, ki ga je prinesel modernizem, na drugi strani pa se zaveda, da je ta divjost lahko za poslušalca, ki se ukvarja s skladbo samo tistih 20 ali 30 minut, kolikor traja, lahko tudi zahtevna.«
»Ko sem prišel v Ljubljano, sem bil v naši takratni skladateljski skupini Pro musica viva takoj ujet v kompozicijsko-tehnične skrajnosti, kot so bile dodekafonija, serialnost, elektronska glasba in podobno.«