»Na eni strani moramo delati vrhunske predstave, na drugi pa z nekim širokim naborom vsebin pokriti čim širši spekter potreb naših obiskovalcev v regiji ter tako zapolniti praznino, ki jo morda drugi teatri puščajo z neko bolj konceptualno usmeritvijo.«
»Poudarek je na etnoglasbi, preostalo so lutkovne predstave in poulično gledališče. Program je namenjen umetniškim sladokuscem, ki so pripravljeni priti v te odročne kraje in doživeti nekaj posebnega.«
»Želimo si, da bi ljudje prišli v Istro in prespali dva, tri dni ali pet, šest dni. Upamo pa, da bo največ obiskovalcev prišlo z džumbus busom, ki bo vozil iz Kopra in na katerem bo tudi živa glasba.«
»Pohlep, denar, prevare, laži, kraja in razprodaja vrednot po dolgem in počez so vzporednice, ki sovpadajo s trenutnim stanjem v naši družbi. Zato se Mirandolina ne bori le za svoj vsakdanji kruh, ampak tudi za osnovno človeško dostojanstvo.«
»Predstavo o samostojni, bistroumni ženski 18. stoletja bo režirala temperamentna režiserka 21. stoletja Katja Pegan, ki je pravkar prejela nagrado tantadruj za življenjsko delo.«
»Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom, tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi.«
»Da se nam gledališče najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš. Ko nama uspe, da se srečava v popolnem sedanjiku in si ta trenutek zares deliva, ko nama uspe, da se v njem pogledava na način, ki se mu zunaj teatra raje izogneva.«
»Nihče ne more z gotovostjo trditi, da gledališče obstaja v nekem svetovnem središču, mestu ali izbrani stavbi. Gledališče, kot sem ga sprejel jaz, se širi skozi nevidno pokrajino, ki spaja življenja izvajalcev in gledališko veščino v en sam združujoč izraz.«
»Kamišibaj je prišel k nam pred desetletjem, a še pred petimi, šestimi leti je zanj vedelo le malo ljudi, danes pa je to splošno razširjena beseda.«