»Ratko in Tugo sta na straži, sredi desetdnevne vojne za Slovenijo. A okrog njune barikade se ne dogaja prav dosti. Odločita se prirediti majhno zabavo za Ratkov 30. rojstni dan, ob tem pa špekulirata, kje bo čez 30 let njuna novonastala država. Medtem ko se zabavata, ju preseneti nepričakovani obiskovalec.«
»Snemali smo v juniju, prav v tistih dneh, ko se je pred 30 leti dogajala vojna, iz neke simbolike in želje po pristnosti. Čeprav sem bil takrat star šele pet let, se vojne izrazito dobro spomnim, prav tako pa čustva ljudi okoli sebe, ki je trajal še kar nekaj časa.«
»Še danes ljudje raje snemajo partizanske filme, ker so vloge bolj črno bele in ni dileme, 'na čigavi strani si'. Hecno je, ker so bili leta '91 ljudje precej bolj povezani kot danes in si verjetno niso predstavljali, da bo ta tema kdaj razdvajala.«
»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«
»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«
»Moj novi film bo o svetem Piju. Osredotočil se bom predvsem na San Giovanni Rotondo, kjer se je leta 1920, ko je bil Pij še mlad redovnik, zgodil masaker. V tistem obdobju so se prvič pojavile tudi njegove stigme.«