»Slovenija in Hrvaška pripadata skupni evropski zgodovini in evropski družini, skorajšnji vstop Hrvaške v schengen pa predstavlja konec hrvaškega procesa evropske integracije in nas bo še bolj zbližal, poenostavil migracije, turistično zgodbo in vsakodnevno življenje državljanov v obeh državah.«
»Predvsem smo sosedje, dva naroda, ki nikoli nista bila v vojni, kar je v Evropski uniji redkost, dva naroda, ki se razumeta, čeprav ni prevajalcev, dva naroda, ki se tudi spoštujeta. Odgovornost vseh nas, zlasti pa tistih, ki jo vodimo, je, da vedno, zlasti v teh zahtevnih časih, skrbimo za to, da dobro sosedstvo in prijateljstvo skrbno negujemo.«
»Želim si, da bi Hrvaška kmalu vstopila v schengen, da bi sprejela evro, da bi učvrstili celo vrsto dvostranskih odnosov, tudi z rešitvijo vprašanja, ki je dolgo obremenjevalo odnose do te stopnje, da so se zgodili tudi incidenti. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se razumemo kot prijatelji, kot sosedje, kot prijatelji.«
»Imamo čudovite posameznike, ki oblikujejo delovanje slovenskih društev na način, da se pripadniki slovenske skupnosti počutimo, kot da smo doma. Razsejani po celotni Hrvaški se po najboljših močeh trudimo ohranjati jezik, kulturo in zgodovino naših prednikov, spremljati dogajanje v matični domovini ter vzdrževati stike z rojaki v Sloveniji.«
»Hrvaški načrt za okrevanje in odpornost je 'sijajen' in 'ambiciozen'. Všeč mi je uravnoteženost med vlaganji in reformami.«
»V Evropski komisiji menimo, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Lahko ste prepričani, da si bom za to prizadevala skupaj s člani Sveta EU-ja.«
»Če bo Hrvaška tudi naslednje leto nadaljevala tako, kot je delala do zdaj, menim, da so obeti pozitivni, ko gre za leto 2023.«
»Navdušena sem, na Hrvaškem sem videla prihodnost mobilnosti. To je odgovor na podnebne spremembe, to varuje okolje, umetna inteligenca služi ljudem.«
»Vprašanje poplačila razlaščencev druge sanacije je zame politično in ne strokovno vprašanje, zato je bila po mojem mnenju Banka Slovenije po nepotrebnem vpeta v te diskusije.«
»Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje na hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022.«
»Obdobje negativnih obrestnih mer je pred desetletjem začela Švedska, zgledu so sledile centralne banke Danske, Švice in Japonske, tudi Evropska centralna banka ima depozitno obrestno mero negativno (-0,5 %).«
»Zadnji podatki iz ZDA kažejo, da recesija še ni pred vrati, ker pa ima Fed več možnosti za nižanje obrestne mere kot ECB, analitiki v tem trenutku pričakujejo, da se bo evro v naslednjem obdobju krepil proti ameriškemu dolarju.«