Ključna beseda: društva

»Živinca je božja stvar, božji dar. Kdor jo brez potrebe pokončuje, gerdo ž njo ravna in jo terpinči ali muči, je sovražnik božjiga dela.«

»Muca je kakor resnična kraljica v žametnem, snežno belem, zmagovitem večastju nežno in milo, plemenito in odlično postavljala tačko pred tačko.«

»Delaj!«

»Začetno izražanje zvestobe habsburški kroni je v glasilu Slavjanski rodoljub ter v društvenih razpravah po obdobju ilirizma nadomestilo širjenje ideje jugoslovanske vzajemnosti.«

»Borci za pravice živali v društvu so bili prepričani, da delajo dobro, ko ob zvokih petja kanarčkov in laježu počesanih psov iz zavetja svojih vil spodbujajo kmečko prebivalstvo k milosrčnosti do živali in splošnemu družbenemu napredku.«

»Med članicami je bila najvplivnejša Angležinja Isabel Burton, ki je z možem Richardom, diplomatom in raziskovalcem, devetnajst let preživela v Trstu.«

»Trst kot vozlišče kopenskih in pomorskih poti je bil ugodno okolje tudi za pretok znanstvenih informacij, še posebno po odprtju zoološke raziskovalne postaje, kjer je opravljal poskuse tudi mladi Sigmund Freud.«

»Karl Deschmann, ki so ga, kot pravi, slovenski nacionalisti po prestopu v nemški tabor izbrisali z zemljevida pomembnih naravoslovcev na Kranjskem.«

»Antonija Štupca se je trudila za uveljavljanje slovenščine v šolah, uvajala je nove učne metode in skrb namenjala ranljivim skupinam otrok. Aktivno se je vključevala v razna društva, kar za ženske ob koncu 19. stoletja ni bilo samoumevno. Ustanovila in vodila je tudi nekatera ženska društva. Zavzemala se je za splošno volilno pravico in za slovenske ozemeljske interese na zahodni meji.«

»Antonijo Štupca označuje za zanimivo in odločno žensko, ki je imela pomembno vlogo na Štajerskem in tudi širše na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa vse do 60. let 20. stoletja. Gre za učiteljico, ki si je prizadevala za slovensko osnovno šolo, za socialno pravično življenje in za enakopravnost žensk. Posebno skrb pa je namenjala ranljivim skupinam. Odlikovala jo je dobrodelnost.«

»Zanima me utrip množic in posameznikov, ki so manj ali bolj znani v slovenski zgodovini ter so s svojimi dejanji prispevali k razvoju družbe. Zanima me utrip 'od spodaj', ne samo uradna politika.«

»Tokrat pa jo osvetljujem podrobneje, saj sem pregledala kar nekaj ohranjenega gradiva v Pokrajinskem arhivu Maribor in v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), zlasti gre za korespondenco s številnimi korespondenti.«

»Pri tem uprava poudarja, da je strošek oskrbnine namenjen tistemu, ki v tem času oskrbuje živali. To niso vedno društva, kot se mestoma napačno povzema v medijih, temveč tudi druga kmetijska gospodarstva, ki nimajo statusa društva.«

»Ta ukrep je po njihovih navedbah veljal že v prejšnjem zakonu o zaščiti živali.«

»Društvo za zaščito konj za oskrbo odvzete živali zaračunava 17 evrov na dan.«

»Slovenija in Hrvaška pripadata skupni evropski zgodovini in evropski družini, skorajšnji vstop Hrvaške v schengen pa predstavlja konec hrvaškega procesa evropske integracije in nas bo še bolj zbližal, poenostavil migracije, turistično zgodbo in vsakodnevno življenje državljanov v obeh državah.«

»Vstop Hrvaške v schengen bo izbrisal tudi žico na meji, ki nas deli zdaj.«

»Predvsem smo sosedje, dva naroda, ki nikoli nista bila v vojni, kar je v Evropski uniji redkost, dva naroda, ki se razumeta, čeprav ni prevajalcev, dva naroda, ki se tudi spoštujeta. Odgovornost vseh nas, zlasti pa tistih, ki jo vodimo, je, da vedno, zlasti v teh zahtevnih časih, skrbimo za to, da dobro sosedstvo in prijateljstvo skrbno negujemo.«

»Želim si, da bi Hrvaška kmalu vstopila v schengen, da bi sprejela evro, da bi učvrstili celo vrsto dvostranskih odnosov, tudi z rešitvijo vprašanja, ki je dolgo obremenjevalo odnose do te stopnje, da so se zgodili tudi incidenti. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se razumemo kot prijatelji, kot sosedje, kot prijatelji.«

»Imamo čudovite posameznike, ki oblikujejo delovanje slovenskih društev na način, da se pripadniki slovenske skupnosti počutimo, kot da smo doma. Razsejani po celotni Hrvaški se po najboljših močeh trudimo ohranjati jezik, kulturo in zgodovino naših prednikov, spremljati dogajanje v matični domovini ter vzdrževati stike z rojaki v Sloveniji.«

»Raven političnega diskurza v naši republiki še nikdar ni bila na tako nizki ravni, kot je danes.«

»Glede na stampedo in raven diskurza, ki se ga gre vodilna politična stranka zadnji dve leti, ne verjamem, da bi lahko v naslednjih dveh mesecih imeli kvalitetno in produktivno politično razpravo.«

»Mladi smo zelo odvisni od javnega potniškega prometa, ki je pa še posebej v predmestju in na podeželju zelo zapostavljen.«

»Vojaška vozila so prišla iz vojašnice, on je padel in so ga povozili. To je bila prva žrtev osamosvojitve Slovenije.«

»Selitev Hrvatov v Slovenijo v 60. in 70. letih je zelo kompleksna, ker so se poleg Hrvatov selili tudi ljudje iz drugih republik.«

»Ideja, zaradi katere smo pohiteli z ustanavljanjem, je bila pričakovani plebiscit. Zelo smo si prizadevali, da bi šli Hrvati na plebiscit in podprli Slovenijo, ker ta glas za Slovenijo je bil za nas tudi glas za Hrvaško.«

»Pravzaprav je bilo naše društvo prvo, ki je začelo pobirati na železniški postaji begunce iz Slavonije in iz Dubrovnika. Nekaj časa sem živel v Dubrovniku in ti ljudje so mi bili zelo blizu. Nastanili smo jih po družinah.«

»Bili smo strašansko navdušeni. Takrat je obstajalo prepričanje, da bosta Hrvaška in Slovenija zelo tesno sodelovali v prihajajočih časih.«

»JSKD je zadržal izdajo odločb za projekte, ki smo jih prijavili februarja letos.«

»V Srbskem kulturnem centru smo v začetku leta poslali prijave na več razpisov.«