»Podnebna kriza je največji izziv, pred katerim sta naš planet in stroka. Da pa bi imeli tudi odločilen vpliv, moramo narediti več od zgolj simbolne izjave – tople besede moramo spremeniti v močna dejanja.«
»Danes znova vodimo v svetu tako, da smo prvo večje gospodarstvo, ki je sprejelo zakonodajo za znižanje izpustov na neto ničlo do leta 2050, medtem ko ostajamo zavezani gospodarski rasti.«
»Nekaj, s čimer lahko delamo, vendarle imamo, in to je material na sami lokaciji, torej pesek (regulit). Na neki način bi to lahko bil verjetno najbolj trajnostno naravnan projekt do zdaj.«
»Arhitekti in oblikovalci pa poskušamo ubrati srednjo pot. Oblikovati poskušamo nekaj z vizijo, poiskati rešitev, ki morda ne bo rešila vsega, bo pa osnovana na znanosti in tehnologiji. Ravno zato poskušamo biti pri svojem delu kolikor se le da realistični.«
»Pozornost bi morali usmeriti v to, kaj nas Bauhaus lahko nauči. Vedno so se ukvarjali z izzivi časa. S pomanjkanjem bivanjskih prostorov, z vprašanjem, kako opremiti domove in kako živeti v modernih časih.«
»Moramo se ukvarjati z digitalizacijo, imamo druge težave – podnebne spremembe, o tem moramo danes razmišljati, v Nemčiji so težave s stanovanji, visoke najemnine, veliko družin si v velikih mestih ne more več privoščiti stanovanj. Kaj storiti, kakšne rešitve lahko najdejo arhitekti za gradnjo socialnih stanovanj? To je treba reševati z novimi arhitekturami, ne pa posnemati starega, tega ne smemo, pa če je še tako lepo videti.«
»Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v centru Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«
»Kaj je vaša prva asociacija ob besedni zvezi 'Plečnikova dediščina'? Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v središču Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«
»Nedvomno je ena najvplivnejših osebnosti v sodobni svetovni arhitekturi ‒ v nenehnem iskanju, brez strahu pred spremembami in preizkušanjem novih idej. Njegova arhitektura temelji na globokem razumevanju ne le arhitekture, ampak tudi filozofije, zgodovine, teorije in kulture. Povezal je Vzhod in Zahod, ne z mimikrijo ali kolažem, temveč z ustvarjanjem novih poti.«
»Manjše ureditve, polne presenečenj, si sledijo na povezavi cesta–hiša–vrt. Terasa pod pergolo za hišo je namenjena družabnemu življenju, od tod pa se odpre pogled na vrt, trato, polno cvetočih sadik potonik, različnih hortenzij, rododendronov in vrtnic. Okrasni vrt na zahodni strani preide v zelenjavni vrt z leseno uto.«
»Kaj ko bi grajeno okolje izgubilo svoj pomen in namen, kaj če te stavbe ne bi prenovili za drug program ali funkcionalnost in bi zgolj čakala, da jo zrušijo. Kaj ko bi stavba preprosto ostala in bila pripravljena, da postane eksperimentalni prostor, ki ga je treba na novo odkriti in raziskati ter v njem opredeliti nove načine življenja?«
»Pri tem je treba poudariti, da velika večina od skoraj 700 mladih strokovnjakov, ki so se prijavili na letošnji poziv za ideje Future Architecture, svoje projekte razvija na novih področjih delovanja in v povezavi s sistemskimi spremembami.«
»Pobuda Svetovna prestolnica arhitekture bo poudarila skupno zavezanost Unesca in UIA ohranjanju arhitekturne dediščine v urbanem kontekstu.«
»Svetovna prestolnica arhitekture v Riu bo pokazala ključno vlogo arhitekture in kulture pri trajnostnem urbanem razvoju.«