Ključna beseda: arhitektura

»Czech je lani predstavil svojo zasnovo avstrijskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu.«

»Dobitnika razglasila Andrea Mayer, njegovo delo označila za impresivno 's svojo subtilno zadržanostjo', ki pa pušča trajen pečat, zlasti na Dunaju.«

»Skupaj gradimo z avtohtonimi materiali, ustvarjamo skupnost in raziskujemo prihodnost arhitekture. Gradnja z zemljo je skupnostni eksperiment, prostor igre in arhitekturna metafora, ki omogoča načrtovanje onkraj ustaljenih okvirov.«

»Idejna zasnova je sprva sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi.«

»Kako lahko z mizo in prostorom odpiramo družbenokritično razpravo o večplastnosti družbenega delovanja?«

»Postavitev je zamišljena kot odgovor na sodobni čas, ki dopušča nedokončanosti, praznine in vmesnosti v prostoru.«

»Salon de Plaisirs aludira na nekaj prijetnega, užitek in zabavo.«

»Prostor, arhitektura in miza postanejo sooblikovalci različnih situacij, interakcij in zaznavanj.«

»Arhitekti na multidisciplinarni način odpirajo kritično debato o večplastnosti družbenega delovanja, njenih kontradiktornih, manipulativnih, vzporednih in privzetih standardih.«

»Želela sem poudariti, da mnogi Izraelci, z Benjaminom Netanjahujem vred, živijo v nekdanjih arabskih hišah, iz katerih so bili Palestinci pregnani.«

»Želela sem, da bi ljudje razumeli, kako težko je Palestincem, ki živijo pod okupacijo, videti, da izraelske družine živijo v njihovih hišah.«

»Kot otrok sem bila popolnoma zmedena. Kako lahko nekdo uniči 450 vasi? Ko danes vidimo, kako so popolnoma uničili Gazo, to seveda razumemo.«

»Knjiga Golda je spala tukaj je zame zelo pomembna, saj menim, da Palestinci najbolj trpimo zaradi izgube svojih domov, kot to danes vidimo v Gazi. Vidimo, kaj pomeni izgubiti dom in biti šest mesecev na ulici, ne da bi imeli kje bivati, ne da bi vedeli, kam iti. Zame je tisto glavno dom in ne država, saj je država zelo abstraktna stvar, dom pa je zares osebna stvar. V njem pustiš veliko tega, kar si. Svoje spomine, fotografije, potni list. Moja tašča je vedno govorila o poročnih darilih, ki jih je pustila za seboj in jih ni imela časa vzeti. Mislim, da je izguba doma zelo pomembna stvar, o kateri je treba govoriti. To je tista prava travma.«

»Takrat sem spoznala, kaj pomeni biti begunec. Izgubiš vse, prideš praznih rok. Zato je to name zelo močno vplivalo. Takrat sem začela čutiti, da so to ljudje, ki jim pripadam. To je bilo tisto, kar so leta 1948 doživeli moji starši. Vse je postalo zelo osebno.«

»Menim, da bi morali biti vila in vratarnica najprej predmet temeljite umetnostnozgodovinske analize in valorizacije ob upoštevanju renoméja, ki ga ima Laščak v mednarodnem oziroma srednjeevropskem prostoru.«

»Ko objekt vidite, lahko rečete, to je Ljubljana 2024, sicer ga sploh ne bi zgradili.«

»To je moje življenjsko delo, nobenega objekta nisem delal 24 let.«

»To je najspektakularnejši objekt v Ljubljani!«

»To je sicer nenavadna praksa, ki je v tujini večinoma ni.«

»Mesto ima veliko dobre arhitekture, zato mi je v čast, da tudi sam prispevam k tradiciji Plečnika, Bloudka, Fabianija.«

»Vprašanje je bilo, kako naj naredimo nekaj, kar se bo lahko postavilo ob bok obstoječi urbani arhitekturi.«

»zasnovane za točno ta del prostora, ki ga ni nikjer na svetu!«

»mojstrsko izkorišča svetlobo, ki postane prav tako oprijemljiv del vsakega oblikovanja, kot so stene in streha«

»Pri oblikovanju urbanega prostora si je kolektivno nezavedno skupnosti v spomin vtisnilo nekatera trdna načela. Ta način dojemanja prostora je po mojem ključnega pomena za oblikovanje idej o mestih prihodnosti.«

»V Mariboru je Dev zapustil izrazit pečat, saj je, velikokrat v sodelovanju s sošolcem Jaroslavom Černigojem, v 30. in 40. letih 20. stoletja moderniziral mestno podobo ter z izčiščenimi formami vpeljal v mesto svetovljanski duh. Žal je njegov ustvarjalni opus najširši javnosti premalo znan.«

»Bil je ustvarjalec, glasbenik in intelektualec, ki je ostal spregledan predstavnik slovenskega modernizma.«

»Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru.«

»kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej«

»Če se ne upošteva hierarhija prostorov, lahko to stolpnico kupi ena pršutarna in v njej suši pršut.«

»Poglejte, ta opeka stane 5 centov, ko pa jo vgradim v stavbo, je vredna, kolikor je težka v zlatu.«