Ključna beseda: arheologija

»Te figurice se pojavljajo izključno v svetiščih v panonskem prostoru in v vzhodnih Alpah.«

»Na ustju ene od amfor, v kateri so prevažali olje, je žig, ki pove, kdo je bil izdelovalec.«

»Gre za obliko oljenke, ki je bila zelo kratek čas v uporabi.«

»Bo pa možnost, da prostore kadarkoli odkrijemo in nadaljujemo z delom.«

»To je izjemno pomembna najdba za Rim in njegovo srednjeveško zgodovino, saj na tem trgu v moderni dobi nismo opravili še nobenih temeljitih arheoloških izkopavanj.«

»Najdba je pomemben vir informacij o slabo raziskani temi potrošnje, trgovine in proizvodnje stekla na Balkanu v poznem osmanskem obdobju.«

»Glava je ohranjena. Je v zelo dobrem stanju. Na rokah je nekaj zlomov.«

»Vse pogansko je bilo prepovedano in so se pridružili novi ideologiji, a očitno so poskrbeli za svoja stara božanstva.«

»Ta pripovedna kompozicija, naslikana pred najmanj 51.200 leti, ki prikazuje človeku podobne figure v interakciji s prašičem, je danes najstarejši znani ohranjeni primer upodobitvene umetnosti in vizualnega pripovedovanja zgodb na svetu.«

»Iz kakršnega koli razloga so zgodnji ljudje le redko upodobljeni v obliki, ki bi jo lahko razumno razumeli kot človeka. Živali pa so bile pogosto narisane z neverjetno anatomsko natančnostjo.«

»Nekateri umrli že v najstništvu, spet drugi v razmeroma visoki starosti. Nekateri so imeli nalezljive bolezni, drugi pa so trpeli zaradi osteoartritičnih obolenj. Pri nekaj ženskah se kažejo znaki osteoporoze, nekje so se pokazali znaki anemičnosti, podhranjenosti, hudih boleznih gibal in bolezni črevesja.«

»Pokopani najverjetneje pripadali srednjemu sloju, saj bi bilo zadnje počivališče višjega sloja drugje v nekropoli.«

»Najverjetneje so navigacijo izvajali z nebesnimi telesi in izračunavanjem kotov sonca in zvezd.«

»Uredili bomo del kaštelirja na meji z Italijo pri vasi Elerji.«

»Občina Dolina bo poskrbela za ureditev kaštelirja Mali Kras v dolini Glinščice.«

»Na območju občine Miren - Kostanjevica bomo očistili in na alternativen način uredili gradišča Sv. Ambrož, Tabor pri Vojščici in Grmača pri Temnici.«

»Ne gre za tradicionalen tip arheološkega inštituta, ampak bo vključeval tudi druge discipline, kot so zgodovinopisje in kulturna dediščina.«

»Druga čelada je bila najdena deset metrov stran od lokacije, kjer je bila najdena prva. Sta nekoliko različni, razlikujeta se po ličnicah ob obrazu, zato sklepamo, da je danes najdena iz od 5. do 6. stoletja (pr. n. št., op. n.), kar pomeni, da je nekoliko starejša od prve, a moramo še ugotoviti podrobnosti.«

»Obe sta bili najdeni kot ločena predmeta, položena tako, kot da je šlo za nekakšno kultno prakso (...) To so bila votivna darila, ki so bila puščena v znak spoštovanja do božanstev ali ljudi, ki so tukaj pokopani. Mislimo, da niso povezana z nobenim določenim posameznikom, ki je tukaj pokopan, saj mesto vsebuje ostanke več deset posameznikov.«

»Te gomile so najverjetneje oropali Rimljani, ki so prišli sem v zadnjih desetletjih 1. stol. pr. n. št., torej v času, ko je Oktavijan, prihodnji rimski cesar, vodil vojaške pohode proti Ilirom na vzhodnem Jadranu.«

»Bogastvo te skupnosti, ki je živela tukaj, kar je razvidno iz številnih artefaktov, najdenih na območju grobišč, je bilo najverjetneje ustvarjeno zaradi trgovine in nadzora nad trgovskimi potmi, ki potekajo od jugovzhoda proti severozahodu in naprej proti notranjosti Balkana.«

»Nove najdbe in ugotovitve lahko tudi pomagajo pri spremembi prevladujoče perspektive o zgodovini tega dela Sredozemlja, o kateri tradicionalno pripovedujejo grški ali rimski viri.«

»Ta najdba nam prvič potrjuje tezo, da so bili ti artefakti zagotovo uporabljeni v te posebne namene.«

»Mislim, da to kaže, da imamo podobne skrbi glede tega, kako smo videti, in da so tudi ti ljudje dobro razmišljali o tem, kako se predstavljajo svetu.«

»To bi lahko bilo povezano z obredom prehoda.«

»Naša najdba kaže, da smo si v marsičem zelo podobni. Zanimivo se mi zdi, da so ljudje na tej stopnji, v tem zgodnjem neolitiku, ko se naselijo v vasi, resnično začeli razvijati življenja, s katerimi se lahko poistovetimo.«

»Že to, da smo dobili enozrno in dvozrno pšenico in ječmen, se mi je zdelo izjemno. Ko pa je prišlo še proso, se mi je zdelo, kot da sem odkrila zlato. To so zares redke najdbe. Ko smo dali stvar datirati, pa se je izkazalo, da gre zares za najstarejše proso.«

»Niso še izdelovali bakrenih predmetov, so jih pa poznali, predvsem pa zelo cenili. Predstavljamo si lahko, da je bakrena sekira v tistih časih pomenila, kot da imaš pred garažo parkiran ferrari ali teslo.«

»Sredi ničesar smo na vrhu hriba našli ogromno kosov ročnih mlinov. Arheologi jim rečemo žrmelj. Človek se vpraša, zakaj. To naj bi bilo namenjeno drobljenju žitnih zrn. Najdba aplicira na poljedelstvo.«

»Rezultati arheoloških raziskav so pokazali, da je bilo najdišče poseljeno skozi različne periode. Prva poselitvena faza spada v zgodnjo bakreno dobo, torej zadnjo tretjino 5. tisočletja pr. našim štetjem. Iz tega časa smo dokumentirali več shrambnih jam. Tipični odlomki lončenega posodja iz tega obdobja pričajo, da so Javornik poselili lastniki Latenske kulture.«