Ključna beseda: Ljubljana

»Kot je že na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica festivala Tanja Hladnik, so se pri oblikovanju letošnjega filmskega, strokovnega in družabnega programa na različne načine ozrli v preteklost. Tako so na festival pripeljali filme tistih avtorjev, ki so se na Kino Otoku že predstavili v preteklosti.«

»Spomnim se poteze Boruta Bassina, ki takrat še ni dopolnil 20 let. On je imel veliko teh domiselnih potez. Najbolj znana je bila, da je žogo skril med noge in nakazal met. Vsak je padel na to 'finto'. V eni akciji je takrat prevaral Cousyja, ki je potem, kot bi se malce razjezil, pokazal, kdo je Bob Cousy. Res je bil izjemen. Spomnim se ene njegove podaje, ko je bil obrnjen stran od obroča, izjemno natančno žogo pa je poslal za hrbtom. Spomnim se tudi ene obrambne akcije. Olimpija je šla v protinapad, Russell pa je stal v kotu pri košu proti bazenu. Ko je šel igralec sam proti košu, se je nad obročem od nikoder pojavil Russell in ga blokiral. Vsi smo gledali, kaj se je zgodilo.«

»Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru.«

»Dokumentarna serija Zgodbe s prepiha želi na svež in moderen način predstaviti dogodke iz preteklosti slovenske zgodovine – daleč stran od suhoparnega učbeniškega zgodovinopisja, toda z veliko mero pozornosti na zgodovinska dejstva.«

»Vsaka izmed šestih epizod bo pripovedovala neverjetne zgodbe, ki smo jih mnogi že pozabili, medtem ko morda nekateri zanje nismo nikoli vedeli.«

»O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju sklepamo le iz štiristo let starega rabljevega računa. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili.«

»letos želela dati prostor manj prepoznavnim avtoricam, katerih dela še niso bila objavljena«

»V času javne razprave želimo opozoriti na posledice kratkoročnega oddajanja prek platform Airbnb in Booking.«

»Moj celoten slikarski opus, ki je nastajal sočasno z vso mojo umetnostjo, je dobil smisel in zaokroženost v dnevih, mesecih in nenazadnje letih mojega soočenja z vdorom realnosti, ki je presekal linearno ustvarjalno pot. Soočenje z boleznijo je pomenilo tudi soočenje s samim sabo ter prevpraševanjem toka življenja in smrti. Prek teh misli in premislekov je moje življenjsko delo začelo dobivati povsem nov smisel, ki sem ga našel na platnu.«

»Pomemben in tudi skrajni izraz, ki je zaokrožil mojo ustvarjalno pot. Moje slike so prav zato ostale skrivnost, ki sem jo čuval le zase. Na tej točki pa je v moje življenje vstopil galerist Franci Novak, ki je želel moje likovno delo predstaviti širši javnosti. Danes sem srečen in ponosen, da lahko tudi ta del moje umetnosti delim s publiko.«

»Slike se rodijo kot plod umetnikovega intimnega dnevnika, plod njegovega vsakodnevnega zapisovanja na način risbe. Mirsad svojih notranjih svetov ne izgovarja, Mirsad svoje notranje svetove riše.«

»Transcendira domače in poznano ter vstopa v povsem nov svet, ki našo domišljijo vedno znova vznemirja in nam daje material za razmislek o nas samih, o naši okolici, o naši kulturni in zgodovinski umeščenosti.«

»Gledalca pahne tudi v odkrivanje skritega, nezavednega sveta in v razmišljanje umestitve človeške eksistence v vesoljno stvarstvo.«

»Najprej zares, potem pa žurka. Naj se ve, da je v Ljubljani veselje!«

»Mislim, da to predstavlja zelo dober primer povezanosti.«

»Meni je bilo zelo dobro. Zelo lepo, da smo se zbrali vsi maturantje tukaj, čudovito vzdušje.«

»Nekakšen zaključek srednje šole in da to skupaj s prijatelji praznujemo.«

»Resnično sem vznemirjen zaradi svojega prvega koncerta v Ljubljani in veselim se nastopa pred čudovitim slovenskim občinstvom. Pričakujete lahko moje največje uspešnice in tudi veliko pravih presenečenj.«

»Na eni izmed teh si je kupil ogrlico in dejal, da si jo bo nadel že na nocojšnjem koncertu.«

»Še niso minila tri leta [od leta 1933], odkar je Ljubljana doživela strašno katastrofo, ko je padlo letalo ljubljanskega `Aeroputa´ z vsemi potniki in pilotom ter mehanikom na Studencu na tla in pokrilo pod svoje ruševine osem žrtev.«

»Kakor je takrat ljubljanska megla zapeljala pilota, da je zgubil razgled na tla pod seboj, tako je tudi danes [ 15. julija 1936 ] prav tako megla povzročila nič manjšo in težko nesrečo – katastrofo.«

»Letalo, ki vzdržuje redno progo med Ljubljano in Sušakom [nekdaj samostojno mesto, danes del hrvaške Reke] in dalje proti Belgradu, je kot običajno odletelo z ljubljanskega aerodroma proti Sušaku. Vodil ga je priznani pilot Jarošenko [ Mihailo Jarošenko ; Belgorod, Rusija 1893–Ljubljana, 1936] z mehanikom [Tomislavom] Anušičem.«

»Prvim, ki so prišli na kraj nesreče, se je nudil strašen in grozen prizor. Letalo je bilo razbito na več kosov, gorel je pa le tisti kup, za katerega prvi očividci sklepajo, da je bil motor.«

»Po treh letih se je strašna katastrofa ponovila. Vsi očividci so se zgrozili nad strašnim prizorom, nad žrtvami, ki so hotele poleteti na morje, da tam prebijejo nekaj tednov počitnic.«

»V dneh po nesreči potniškega letala so se v javnosti pojavile različne razlage tragičnega dogodka.«

»Razumljivo je, da se naša javnost zanima za vsako malenkost, ki utegne biti v zvezi z včerajšnjo katastrofo. Tako se je včeraj po Ljubljani raznesla med drugimi tudi vest, da so pilota Jarošenka v poznih nočnih urah videli v baru kavarne `Nebotičnik´.«

»Vremenske prilike so bile 15. julija, ko se je pripetila tragična nesreča ljubljanskega letala YU-SAP, povoljnejše, kakor so v večini dni v mesecih juniju ali juliju.«

»Nevarnih predmetov niso odkrili in ugotovili, da je bila najava bombe lažna.«

»Sodišče po začasni prekinitvi dela nadaljuje delo.«

»9. maj je zame simbol mesta heroj.«