»Roman Tišina, polna vetra v svoji dvoumnosti, kot piše avtorica, torej ostaja 'poskus, kako ujeti neulovljivo'.«
»Odnos do razmerja moči med revno pribežnico in privilegiranim belim moškim ostaja v svojem bistvu nenagovorjen, s čimer se kot ambivalenten izkaže tudi roman sam.«
»Pisanje ostaja prevzeto z mitologijo umetnika kot genija in njegovo muzo kot abstraktnim krajem navdiha, ki jo lahko moški z velikimi besedami ljubezni povzdigne v enaki meri, kot jo lahko brutalno poniža.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju