»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«

»Zdaj ne fotografiram več. Vsi so fotografi. Vsak ima v žepu mobilni telefon, vsi lahko fotografirajo. Fotografije so zelo dolgočasne.«

»Odkar sem začela fotografirati, se ukvarjam s pojmom smrti.«

»Pse pogosto fotografiram, ker jih imam rad, ker nimajo nič proti temu, da se jih fotografira, in ker nikoli ne prosijo za lastne izvode fotografij.«

»Fotografiraš se veliko, poziraš?, sporočaš?, opozarjaš?, se mlatiš …«

»Ne želim fotografirati nečesa, kar je storjeno z dovoljenjem.«

»Ampak za fotografije ... Poglejte, za fotografije vedno mislim, da smo tu, da ustvarjamo fantazije. Ustvarjamo sanje. Mislim, da je to dovoljeno.«

»Ne boj se, prihajamo, da bi prinesli mir.«

»Ne bomo več dopuščali, da se hodijo v Mariborsko livarno fotografirat, ampak hočemo konkretne rešitve.«